Problematika drogov za zastave članic EU na Trgu republike, ki jih je občina postavila pred štirimi leti, je ob napovedanem spomeniku, ki bo stal na enem od osrednjih kulturnih spomenikov državnega pomena, ponovno prišla v ospredje. Kot smo v Dnevniku že poročali, je komisija za pripravo izhodišč za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve izpostavila, da je treba s Trga republike odstraniti drogove z zastavami. Te je leta 2021 postavila mestna občina Ljubljana ob predsedovanju Slovenije Svetu EU. »Za postavitev drogov z zastavami na Trgu republike smo pridobili kulturnovarstveno soglasje, ki je bilo omenjeno na čas predsedovanja Slovenije Svetu EU. Naknadno smo nato pridobili kulturnovarstveno soglasje za stalno postavitev drogov z zastavami,« na občini pojasnjujejo status postavitve, ki je iz začasne s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije postala stalna.
Odstranitve drogov na Trgu republike – njihova postavitev je pred štirimi leti v javnosti sprožila burne odzive – na občini tako ne načrtujejo, saj, kot so zapisali, »menimo, da je to izjemna lokacija, na kateri so s ponosom razstavljene zastave vseh članic EU«.
Drogovi, ki ločujejo trg in parlament
A s tem, ko drogovi na Trgu republike še vedno stojijo, ostajajo tudi kritike do tega posega v prostor. Kot izpostavlja dr. Aleš Vodopivec, ki je bil kot predstavnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije član komisije za pripravo izhodišč za postavitev spomenika slovenske osamosvojitve, je bilo že »ob postavitvi drogov z zastavami vzdolž Šubičeve ulice izrečenih in objavljenih kar nekaj kritičnih, strokovno utemeljenih pomislekov. Drogovi z zastavami ob robu Šubičeve ulice ustvarjajo vizualno pregrado v prostoru in tako zmanjšujejo dimenzije trga, obenem degradirajo vlogo parlamenta. Oboje je v nasprotju z varovano Ravnikarjevo zasnovo Trga republike. Predpostavljam, da je bilo prav zaradi tega kulturnovarstveno soglasje za postavitev drogov časovno omejeno.«
Kritičen do občinskega posega v prostor pa je tudi dr. Miloš Kosec, predavatelj na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, ki je bil prav tako član komisije za pripravo izhodišč za postavitev spomenika slovenske samostojnosti. Kot pravi, je v izhodišču začasen prostorski poseg že ob postavitvi zanikal osnovno prostorsko integriteto osrednjega državotvornega prostora prestolnice Trga republike. »Ta poseg je bil izveden na prostorsko in spomeniško neustrezen način, z oblikovalskega stališča pa tudi na popolnoma utilitaren in neambiciozen način, saj so drogovi generični.« Dodaten in po mnenju Kosca nespregledljiv problem pa je še dejstvo, da je spomenik osamosvojitve predviden v obliki oziroma interpretaciji droga za zastavo na mestu, kjer je bila slovenska zastava dvignjena junija 1991. »Umestitev zastav članic Evropske unije v neposredni bližini osrednjega državnega prapora je bila že prej neustrezna, ob postavitvi obeležja pa bi pomenila vnaprejšnje razvrednotenje spomenika,« poudarja sogovornik.
Nadaljuje, da zastave držav Evropske unije gotovo imajo mesto v prestolnici, vendar ne na osrednjem nacionalnem trgu in na način, ki vzpostavlja prostorsko in simbolno neprimerno ločnico med javnim prostorom in parlamentom. »Samoumevno je torej, da mora rešitev za spomenik slovenske osamosvojitve vključevati tudi rešitev, kam in na kakšen način spoštljivo in simbolno ustrezno premestiti zastave evropskih držav pred državnim zborom,« še zaključuje Kosec.
