Šentjakobsko gledališče Ljubljana se aktivno zavzema za širitev dostopnosti in vključevanja vseh družbenih skupin v kulturne dejavnosti. Dostop do kulture ni le pravica, temveč temeljna potreba, ki omogoča posameznikom, da izražajo svoje misli, čustva in izkušnje. V svetu umetnosti, kjer so misli in čustva prepleteni, kultura postane prostor za soustvarjanje in bogatenje kulturne dediščine.

Saška Strnad, avtorica in režiserka

Vključevanje v gledališke predstave je ključni korak k večji družbeni sprejetosti, saj kulturni dogodki spodbujajo povezovanje, medsebojno sodelovanje ter zmanjšujejo družbeno izoliranost slepih in slabovidnih.

Premiera bralne uprizoritve "REMI" ob Mednarodnem dnevu bele palice v Šentjakobskem gledališču Ljubljana

Sedeži za gledalce so bili na premieri bralne uprizoritve Remi v Šentjakobskem gledališču postavljeni kar na odru. Foto: Vesna Levičnik

Zmanjševanje družbene izključenosti

Tako je v lanski sezoni gledališče vzpostavilo sodelovanje s Kralji ulice, ki so podprli avtorski projekt z nekdanjim klošarjem Taubijem. Ta izjemna predstava ne le da predstavi umetnost, temveč tudi odpre dialog o življenju na cesti, v katerem Taubi deli svojo osebno izkušnjo – kaj mu je ulica vzela in česa ga je naučila. Kralji ulice ob tem občinstvo seznanijo s stanjem brezdomstva v Sloveniji, kar dodatno poudari pomen družbene odgovornosti v umetnosti. »Letos smo se odločili za posebno sodelovanje s slepimi in slabovidnimi umetniki, da zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Ta dan ima ključno vlogo pri spodbujanju dialoga o nujnosti prepoznavanja slepih in slabovidnih kot aktivnih ustvarjalcev. Njihov prispevek dokazuje, da inkluzivna umetnost ni zgolj možnost, temveč bogata in nujna realnost današnjega kulturnega prostora,« je povedala Saša Strnad, avtorica in režiserka bralne uprizoritve Remi, ter dodala, da s projektom gledališče ne le da predstavlja umetnost, temveč tudi krepi svojo zavezanost k družbeni odgovornosti in sporočilu o enakih možnostih za vse. »Umetnost omogoča slepim in slabovidnim, da delijo svoje misli, čustva in zgodbe, kar krepi njihovo samozavest in daje glas tistim, ki so pogosto spregledani. Vključevanje v gledališke predstave je ključni korak k večji družbeni sprejetosti, saj kulturni dogodki spodbujajo povezovanje, medsebojno sodelovanje ter zmanjšujejo družbeno izoliranost slepih in slabovidnih,« je povedala Strnadova.

Ne glede na to, da se sami trudimo biti kar se da koristni ali pa dejavni v družbi, vseeno potrebujemo tudi roko drugih, ki nas popelje v življenje ali pa nam olajša premostiti kakšno oviro.

Matej Žnuderl predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije

Saška Strnad, avtorica in režiserka

Vključevanje v gledališke predstave je ključni korak k večji družbeni sprejetosti, saj kulturni dogodki spodbujajo povezovanje, medsebojno sodelovanje ter zmanjšujejo družbeno izoliranost slepih in slabovidnih. Foto: Vesna Levičnik

Saška Strnad, avtorica in režiserka

Vključevanje v gledališke predstave je ključni korak k večji družbeni sprejetosti, saj kulturni dogodki spodbujajo povezovanje, medsebojno sodelovanje ter zmanjšujejo družbeno izoliranost slepih in slabovidnih. Foto: Vesna Levičnik

Edinstvena gledališka izkušnja

Oder Šentjakobskega gledališča je bil včeraj poln gledalcev, saj so namesto v dvorani sedeže zasedli kar na odru. Zbrane sta pozdravila tako direktor gledališča Milan Golob kot predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl. Slednji je poudaril, da je človeku ob izgubi vida lažje, če sprejme svojo prizadetost ali okvaro in temu prilagodi svoje življenje. »Bela palica pomeni, da si poskušamo samostojno pomagati in udejanjati naše preostale potenciale, ki so bili nekaj časa, ko smo se soočili s tem, da ne vidimo tako kot drugi, precej potlačeni,« je povedal Žnuderl in dodal, da se zahvaljuje tudi Šentjakobskemu gledališču. »Ne glede na to, da se sami trudimo biti kar se da koristni ali pa dejavni v družbi, vseeno potrebujemo tudi roko drugih, ki nas popelje v življenje ali pa nam olajša premostiti kakšno oviro.«

Vodja predstave Gregor Törner, igralca Luka Pavlin in Anja, Detiček, Saša Strnad in Srečko Kermavner Foto: Šentjakobsko gledališče

Vodja predstave Gregor Törner, igralca Luka Pavlin in Anja, Detiček, Saša Strnad in Srečko Kermavner Foto: Šentjakobsko gledališče

Bralna uprizoritev Remi, za katero je prolog napisal Srečko Kermavner, v glavnih vlogah pa sta zaigrala Anja Detiček kot Rozi in Luka Pavlin kot Frenk, ponuja edinstveno gledališko izkušnjo, saj je osredotočena na zvok, čustva in dialog, kar omogoča bolj poglobljeno doživljanje zgodbe. »Takšni projekti pritegnejo obiskovalce, ki iščejo več kot le zabavo – kulturno izkušnjo, ki izziva in širi obzorja ter razvija večjo občutljivost in empatijo do ljudi s posebnimi potrebami. Ta projekt poudarja pomen enakih možnosti za vse, ne glede na njihove telesne omejitve, ter osvetljuje vrednost vključujočega kulturnega prostora, kjer vsakdo lahko prispeva svoje talente, sposobnosti in edinstveno perspektivo,« so med drugim povedali v gledališču. 

Priporočamo