»Kategorično zanikam vse obtožbe. Tožilka me je obtožila brez osnove, trdim, da nisem nameraval nič slabega. Predstavljeni dokazi tožilstva so ponarejeni in iz trte zviti,« je sodni senat pod vodstvom Jasmine Ivančič prepričeval dr. Michel Stephan, obtožen napeljevanja k umoru. Za zaključno besedo si je vzel zelo veliko časa, začel jo je v torek (pet ur) in nadaljeval danes, ko je po štirih urah vendarle zaključil. Precej več kot tožilka Ana Kirm, ki v končnem govoru ni podvomila v njegovo krivdo in predlagala 17-letno zaporno kazen ter navsezadnje tudi njegov zagovornik Gorazd Fišer, ki je predlagal oprostilno sodbo. Sodbo mu bodo izrekli v ponedeljek.

Načrtoval naj bi umor kronske priče

Tožilstvo francoskemu državljanu libanonskih korenin in doktorju kemijskih znanosti očita, da naj bi leta 2017, ko je bil priprt (in kasneje obsojen na osem let zapora) zaradi napeljevanja k umoru nekdanjega sodelavca na Kemijskem inštitutu, koval načrt za likvidacijo kronske priče. V planu naj bi predvidel tri možnosti. Poškropili bi jo z živim srebrom in truplo posuli z nekim prahom, da ga ne bi zavohali psi. Drugič, skozi kukalo vrat stanovanja naj bi ji spustili bojni strup in tretjič, »prerešetali bi ga z rafali«. K umoru naj bi nagovarjal Alena Kraljevića, s katerim sta si delila sobo v priporu, preko njega pa še (zaradi domnevnega umora priprtega) Mervana Šljivarja, da bi zunaj našel morilca. Temu naj bi bil pripravljen plačati 30.000 evrov, a mu je načrte prekrižal Kraljević, ki ga je prek svojega odvetnika prijavil policiji.

»Nikoli naklepal nič slabega«

»Nihče od vas ni bil z nami v tisti celici na Povšetovi,« je navzočim v sodni dvorani dejal Stephan. Po njegovem mnenju mu je vse skupaj »nastavila policija«. Dokaz za to naj bi bilo tudi dejstvo, da je v primeru, za katerega je bil obsojen na osem let, sodeloval isti kriminalist kot v tem primeru. »Za policijo je znano, da stvari prikrojuje in z ljudmi dela kupčije,« je izjavil. Kraljevića (že obsojenega zaradi napeljevanja k požigu in nepravnomočno tudi zaradi goljufije) je označil za profesionalnega in serijskega lažnivca, hudobo in čisto zlo, ki mu nihče ne bi smel verjeti. »Njegovega zelo dobrega prijatelja Šljivarja pa so v zgodbo dodali, da bi bila videti bolj verodostojna,« je dejal. Kraljević ga je v priporu prosil, če mu posodi denar, a mu ga ni, tudi zato, ker ga ni imel (in tako tudi ne bi mogel plačati morilca). Šljivar pa mu je kot kemiku »težil« z vprašanji, kako narediti drogo, vendar ga prav tako ni uslišal. Zato sta se obrnila proti njemu, skupaj s policijo, ki je hotela samo potrditi, da ga je v prvem kazenskem postopku utemeljeno preganjala.

Citiral Einsteina in Solženicina

V zaključni besedi se je Stephan pogosto ponavljal, na kar ga je sodnica večkrat opozorila. Posegal je v filozofske sfere pravice in pravičnosti, citiral Alberta Einsteina in Aleksandra Solženicina ter določene stare reke. Igral se je z besedami, kot na primer, da Kraljević na vsak način želi biti zvezda (angleška beseda star), v bistvu pa je podgana (angleško rats). Predstavil se je kot žrtev prikrite vojne, lova na čarovnice in zlorabe sodne oblasti, Kraljević pa da ga je prikazal kot »hibridno multizlobno osebo«. V resnici pa je dober človek, ki ni nikoli naklepal nič slabega, vedno ga je zanimalo samo delo, kemija. Pohvalil se je, da je na tem področju pomagal številnim slovenskim podjetjem, celo v priporu je napisal strokovni članek, ki je bil kasneje tudi objavljen in hvaljen. »Več podjetij bi rado sodelovalo z mano, vi pa to blokirate,« je izjavil in še, da mu je bila povzročena fizična, socialna in pravna škoda. A on kljub temu še vedno prebira strokovne članke in pomaga podjetjem.