Obramba obtoženih Dina Muzaferoviča, Jake Berganta, Osmana Koštića, Vilija Sušnika, Rrolanda Cretuja in Bobana Stojanovića, ki jim specializirano državno tožilstvo očita umor Satka Zvoka, promet s prepovedanimi drogami in nedovoljeno proizvodnjo in promet z orožjem, je dosegla, kar si je zadala. Iz sodnega spisa so dokončno izločeni praktično vsi ključni dokazi, ki šesterico bremenijo hudih kaznivih dejanj. Tako je odločilo višje sodišče, ki je potrdilo sklep ljubljanskega okrožnega sodnika Gorazda Fabjančiča, s katerim je številne dokaze v spisu prepoznal za nezakonite in jih posledično izločil.
Obramba je že na predobravnavnem naroku problematizirala način, kako so policisti prišli do Jake Berganta, posledično pa tudi do Muzaferovićevega ljubljanskega skrivališča. Spomnimo, da so kriminalisti v hišnih preiskavah zasegli tudi drogo in orožje.
Muzaferovićev odvetnik Miloš Zarić je trdil, da je bila odredba, s katero je tožilstvo policiji v dneh po umoru dovolilo tajno opazovanje človeka, ki je pod Zovkov avtomobil namestil sledilno napravo, nezakonita, saj je bil opis osebe premalo določljiv, tudi dejansko pa se je pozneje izkazalo, da so kriminalisti sledili napačnemu, izsledili pa pravega (Jako Berganta). Po prepričanju Muzaferovićevega zagovornika Miloša Zarića je policija že vnaprej vedela, da na posnetku niti ni Bergant (pozneje se je izkazalo, da je napravo v resnici namestil bosanski državljan, ki naj bi mu Bergant dajal zatočišče), a je menila, da jih bo pripeljal do Muzaferovića kot domnevnega naročnika in glavnega organizatorja Zovkove likvidacije. Kar se je tudi res zgodilo.
Tudi Bergantov zagovornik Jure Vozel je opozarjal, da opis osebe, za katero je bila izdana odredba, ne ustreza telesnim karakteristikam Berganta, ki so mu policisti začeli slediti. Opis je bil sprva, da je »oseba zanimanja« srednje višine in normalne postave ter da hodi po račje, Bergant pa tako ne hodi, je višje postave in vitek. Policija naj bi prav tako že pred sledenjem Bergantu razpolagala s posnetki s Petrolovega bencinskega servisa na Tržaški cesti in lokala Gas station, na katerem naj bi bili dve »osebi zanimanja«, vendar nobena od njiju prav tako ni bila Bergant.
Tožilstvo ostalo brez dokazov iz hišnih preiskav
Tožilki Špela Brezigar in Nevena Vukčević s specializiranega državnega tožilstva sta na očitke obrambe odgovorili že na predobravnavnem naroku. Zagovarjali sta, da je policija ravnala zakonito.
Očitke o nedoločljivosti opisa osumljenca (beli moški srednje postave in normalne velikosti) sta zanikali, saj se je ta opis nanašal neposredno na osebo, ki je namestila sledilno napravo pod avtomobil Satka Zovka, tako da se je policija pri njenem iskanju osredotočila le na operativne lokacije – med drugim na kraje, kjer je sledilna naprava že pred namestitvijo pod avtomobil žrtve oddajala signal in kjer so se pojavljali določeni avtomobili, povezani z umorom oziroma osumljenci.
Sodnik Fabjančič je že maja odločil, da iz sodnega spisa izloči številne ključne dokaze, ki so bili po njegovem mnenju pridobljeni na nezakonit način. Presodil je, da je bila že prva odredba za tajno opazovanje nezakonita, in po principu sadežev zastrupljenega drevesa kot take ocenil tudi druge pozneje pridobljene dokaze, med drugim tudi dokaze iz hišnih preiskav, fotografije vozil, DNK-dokaze …
Tožilki sta v pritožbi vztrajali, da so upoštevali tudi druge okoliščine, denimo posnetke kamer, podatke policije, opis videza in ravnanja …, in poudarjali, da je treba zakonitost odredbe presojati na podlagi okoliščin, ki so bile znane v tistem trenutku, ne pa za nazaj. Poudarili sta tudi, so bili nekateri drugi izločeni dokazi pridobljeni samostojno in neodvisno od sporne odredbe, zato jih ni mogoče kar avtomatično razglasiti za nezakonite.
Po novem sporni tudi podatki sledilne naprave
Toda višji sodniki so pritrdili prvostopenjskemu sodišču, tako da je tožilstvo ostalo praktično brez vseh ključnih dokazov in je bolj kot ne že jasno, da obsodbe zelo verjetno ne bo mogoče doseči.
Kot smo izvedeli, so višji sodniki v celoti zavrnili pritožbo tožilstva in hkrati celo delno ugodili obrambi, ki je problematizirala še nekatere druge dokaze.
Na višjem sodišču so se strinjali, da policija in tožilstvo nista imela dovolj oziroma ustreznih dokazov za sledenje na podlagi odredbe. Med drugim sodišče po naših informacijah ni verjelo policistom glede zaznave sumljivih vozil pri kinološkem društvu v bližini hotela Mons, saj je bil uradni zaznamek napisan dan zatem.
Na višjem sodišču tako niso ugodili pritožbi tožilk, temveč so dodatno pritrdili obrambi, ki je problematizirala tudi pregled sledilne naprave na avtomobilu umorjenega. Sodnik Fabjančič je presodil, da so policisti do vsebine naprave, vključno s podatki, ki so na zunanjih strežnikih, prišli zakonito. Slednje je policistom navsezadnje odobrila preiskovalna sodnica. Toda na višjem sodišču so presodili, da bi policisti potrebovali dodatno odredbo za dostop do podatkov na strežnikih, ki so v tujini. V tem delu je višje sodišče odločitev sodnika Fabjančiča razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje.
Tožilstvo: Zahtevajo se nerazumni in neživljenjski pogoji
Na specializiranem državnem sodišču so nam potrdili, da je višje sodišče zavrnilo pritožbo tožilstva in delno ugodilo pritožbi obrambe. »Poudarjamo, da je bil predmet presoje višjega sodišča obstoj pogojev za izdajo odredb za prikrite preiskovalne ukrepe ter zakonitost in pravilnost tako izdanih odredb. Po prepričanju tožilstva so bili pogoji za izdajo odredb izpolnjeni, odredbe so bile pravilno izvršene, vse navedeno pa je bilo večkrat potrjeno tako s strani preiskovalnih sodnikov tekom predkazenskega postopka in postopka preiskave, kot s strani Vrhovnega sodišča RS, ki je v predmetni zadevi podaljšalo pripor zoper obdolžene, in s strani zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnil ugovore zoper obtožnico. Vsa sodišča so ves čas dolžna po uradni dolžnosti paziti na zakonitost dokazov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da so obdolženi storili očitana jim kazniva dejanja. Prikriti preiskovalni ukrepi v predmetni zadevi so bili odrejeni in izvrševani skladno z zakonom,« nam je sporočil višji tožilec in vodja specializiranega državnega tožilstva Ivan Pridigar.
Na tožilstvu ob tem izpostavljajo, da se v fazi, ko je nujna hitra odzivnost organov odkrivanja in ko ti organi razpolagajo z omejenim obsegom in naborom podatkov, zahtevajo nerazumni in neživljenjski pogoji za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov za najhujša kazniva dejanja. »Takšni pogoji onemogočajo ustrezno in učinkovito odkrivanje storilcev najhujših kaznivih dejanj. To je v konkretnem primeru veljalo tudi za odredbi, ki sta bili predmet presoje višjega sodišča. Za ti dve odredbi pa se je izkazalo, da sta pripeljali do odkritja obdolžencev, za katere je podan utemeljen sum, da so izvršili očitana kazniva dejanja, to je obdolžencev, zoper katere je vložena pravnomočna obtožnica,« so zapisali v odgovoru na naša vprašanja.
Zagovorniki obtoženih, s katerimi smo govorili, z odločitvijo višjega sodišča še niso seznanjeni, pričakovati pa je, da bodo za obtožene zahtevali odpravo pripora.
Prvoobtoženi Dino Muzaferović je tudi v drugih kazenskih postopkih (iščejo ga tudi na Hrvaškem), tako da verjetno vendarle ne bo v kratkem na prostosti.
Grozile so jim visoke zaporne kazni
Tožilstvo je v obtožnici skupaj obtožilo šest oseb z Dinom Muzaferovićem na čelu. Pet jih je obtoženih kaznivega dejanja umora, zaradi katerega jim grozi zaporna kazen od 15 do 30 let. Tri od šestih je tožilstvo obtožilo zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom, vseh šest pa tudi zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Bobanu Stojanoviću očitajo le trgovanje z drogo.