»S prijatelji smo sedeli na kavi, ko sem z zadnje terase zaslišal žaljivke in neko kreganje. Zaropotalo je. Skočil sem in šel pogledat, kaj se dogaja. Videl sem Stanislava M., ki je bil na obtožencu. Nisem videl, da ga ta štiha. Sploh nisem videl noža. Poskušal sem ju spraviti narazen. Potem je prišel kolega, obtoženega je prijel za roko, da je izpustil nož, potem pa je pobegnil,« se je na sodišču spominjal najemnik lokala Tržnica Kafe v Medvodah, kjer naj bi 19. oktobra lani obtoženi Luka Bohnec večkrat zabodel natakarja. »Ko sem se pripognil, da bi ju spravil narazen, bi me lahko pičil v vrat. Hvala bogu, da me ni,« je bil olajšan. Da bi Stanislav M. med ležanjem na njem (»kot bi legel na žensko«, je na dodatno vprašanje sodnice slikovito opisal situacijo) obtoženca davil, pa ni videl. Tožilstvo Bohneca preganja zaradi poskusa uboja. Očita mu, da je z nožem, dolgim 23 centimetrov, natakarja osemkrat zabodel v hrbet. »Če ne bi prejel kirurške oskrbe, bi lahko bil v smrtni nevarnosti,« je resnost poškodb pred časom ocenil sodni izvedenec medicinske stroke Marko Jug. Oškodovani je v bolnišnici preživel pet dni, dolgotrajnih, znatnih posledic pa naj ne bi imel.
Grožnje zanikal
Po navedbah izvedenca bi poškodbe lahko nastale tudi tako, da je Bohnec ležal na tleh, oškodovani pa na njem, kakor je včeraj opisovala priča (in še več drugih prej). »Sploh če je držal nož v desni roki. Lahko bi se boril za življenje. V takem primeru bi bilo zelo verjetno, da bi se na tak način poskušal rešiti,« je še pojasnil Jug. Štiriindvajsetletni Bohnec krivde ne priznava, dejanje pa obžaluje. Pravi, da je natakar napadel njega, ga davil in tepel, sam pa ga ni hotel poškodovati. A ga je bilo strah za življenje. Tik pred napadom naj bi mu namreč grozila dva druga moška, N. J. in D. G., kar da se ni zgodilo prvič. Zato je šel pred »nevarnostjo« v lokal posvarit svoje dekle.
Zakaj je pred tem v drugem lokalu ukradel nož in ga nesel s seboj, v postopku ni znal razložiti. Partnerica je potrdila njegovo različico zgodbe, kakor tudi domnevne grožnje, zaradi katerih naj bi bilo obtoženega na smrt strah. N. J. je domnevne grožnje vehementno zanikal, priznal pa, da sta se enkrat sprla. Včeraj je podobno pričal tudi njegov prijatelj D. G. »Mislim, da z obtoženim nisva nikoli niti govorila. Pa saj se nimava o čem pogovarjati, ničesar skupnega nimava, med nama je velika starostna razlika. Zakaj bi mu grozil? Kakšen bi bil razlog? In če bi mu, zakaj tega ne bi prijavil policiji?« se je spraševal.
Pismo iz pripora
Kdo je prvi napadel koga, ni videl nihče. Obtoženi je svojo plat že povedal, na naslednjem naroku naj bi bil na vrsti še oškodovani Stanislav M., ki je zaradi suma ponarejanja denarja trenutno v priporu v Celju. Bližnji Luko Bohneca opisujejo kot pridnega fanta, ki ne bi pohodil niti mravlje, je pa res, da je bil usodnega večera pod vplivom droge. Mamila in pa strah bi lahko po navedbah sodnega izvedenca za psihiatrijo vplivala na njegova dejanja. Bil je v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, a zmožnost nadzora dejanj ni bila povsem odsotna, je še ocenil.
Po drugi strani je lastnik lokala oškodovanca Stanislava M., ki pri njem ni več zaposlen, opisal kot dobrega delavca, kot človek pa da je »tako tako«. »Ni ravno karakter. Ne drži se zmenjenega,« je bil kratek. Kaj več o njem bo na naslednji obravnavi verjetno povedal moški, ki je trenutno prav tako v priporu v Celju. Sodnici Maji Povhe je namreč samoiniciativno poslal pismo, v katerem naj bi potrdil različico zgodbe Luke Bohneca (ki ga sicer ne pozna), da je bil Stanislav M. tisti, ki je udaril prvi.
