V Samostanski ulici v Kamniku sta julija 2020 zagorela dva avta. Najprej renault scenic (ogenj ga je uničil), dve noči kasneje pa še citroën C3 (slabo jo je odnesel pokrov motorja). Plameni so poškodovali tudi fasado in izolacijo na večstanovanjski stavbi, ob kateri sta bila parkirana. Posledice bi bile lahko veliko hujše, če ne bi bilo hitrega posredovanja gasilcev. Tožilstvo je krivdo pripisalo Jakobu Herzogu, in sicer da je vozili namerno zažgal in s tem ogrozil stanovalce. Obtoženi je to vse od začetka odločno zanikal. Na sojenju, ki se je končalo predlani, je bil oproščen, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in odredilo novo sojenje pred drugo sodnico. Končano je bilo februarja letos, tokrat je bil Herzog obsojen. Z zagovornikom Gorazdom Trunklom sta se obrnila še na višje sodišče, ki je pred dnevi obravnavalo njuno pritožbo. Seje se je udeležil le odvetnik, ki je zatrdil, da dokazni postopek ni z gotovostjo potrdil ne identitete storilca ne vrste zažigalnega sredstva. Predlagal je, naj senat obtoženega oprosti ali pa vsaj (spet) odredi novo sojenje.
Resnica ali maščevanje?
Danes 25-letni Herzog je za kaznivi dejanji dobil po poldrugo leto zapora. Preklicali so mu še že prej izrečeno pogojno kazen zaradi lahke telesne poškodbe (osem mesecev) in upoštevali že prestano trimesečno zaporno kazen zaradi grožnje (nekomu je grozil, da ga bo »razbil in ubil«, ter mu prislonil pištolo na glavo). Skupno je dobil tri leta in deset mesecev. Sklenjeno je bilo tudi, da mora poravnati slabih 18.000 evrov škode in plačati stroške postopka.
Obtoženega s požganima avtoma ne povezuje noben materialni dokaz. Sta se pa obe sojenji vrteli okoli izpovedi prijateljice njegovega takratnega dekleta. Petnajstletnica je policistu in kasneje preiskovalnemu sodniku povedala, da je slišala Herzoga priznati, da je zažgal obe vozili in da si je pomagal z dezinfekcijskim sredstvom. Iz njegovega stanovanja so s prijatelji ogenj tudi opazovali. Na glavni obravnavi je to zanikala in dejala, da noče več hoditi na sodišče. Rekla je tudi, da je bila takrat na Herzoga jezna in se mu je hotela maščevati. A si je potem premislila.
V strahu, da jo bo ubil
Na ponovljenem sojenju je njen oče pričal, da se hči Herzoga zelo boji. Do nje je namreč že bil fizično nasilen, zaradi česar je bil tudi obsojen. Po njegovih besedah ji je tudi iz zapora grozil in ponujal 5000 evrov za spremembo pričanja. Kar sta s hčerko prijavila in uveden je bil kazenski postopek. Dekle je na ponovljenem sojenju izjavila, da se glede požarov ne spomni ničesar več. Ko so vrtali vanjo, pa je rekla, da bi se z odgovorom na vprašanje, katero pričanje ustreza resnici, spravila v sramoto. Ko je vznemirjena zapustila dvorano, je pristopil njen oče in pojasnil, da jo je zelo strah, da jo bo Herzog ubil, če ga bo obremenila.
Ob koncu prvega sojenja je sodnica dekletove izpovedi označila za protislovne in nedosledne. Na drugem sojenju pa je (druga) sodnica ocenila, da je izpoved spremenila zaradi strahu. Zagovornik je v pritožbi vztrajal, da gre za neverodostojno pričo. In tudi če bi njeno prvo izpoved upoštevali, ne more držati, je dejal. Rekla je namreč, da je Herzog ob prihodu v svoje stanovanje povedal, da je po avtu razlil razkužilo. A zunaj je počilo in zagorelo šele čez kakih deset minut. Trunkl pa je dejal, da bi po mnenju izvedenca razkužilo v tem času že izhlapelo oziroma da je nemogoče, da bi zagorelo šele toliko kasneje. Trunkl je tudi opozoril, da je bilo takrat v okolici Kamnika več požarov, tudi ko je bil Herzog že v priporu. »Odločiti morate po načelu in dubio pro reo (v dvomu v korist obdolženca, op. p.), ki ga je sodišče prve stopnje kršilo,« je zaključil zagovornik. Odločitev višjega sodišča bo znana v mesecu dni.
