V sklopu preiskave so na tožilstvu v Zaječarju zaslišali starše izginule dveletne malčice, srbski medij Telegraf je objavil pričevanja njene mame. Očitno se je tisti dan vse zgodilo v nekaj usodnih minutah.
V Banjsko polje so šli, ker se je sin želel igrati zunaj z žogo
Ivana Ilić je aprila tožilstvu povedala, da je tisti dan, ko je deklica izginila, zjutraj najprej odšla na občino Bor, kjer je oddala prošnjo za porodniški dopust. Pred tem je prosila tasta in taščo, naj med njeno odsotnostjo pazita na otroka.
»Ne spomnim se, ali sem tasta in taščo poklicala tisti dan ali dan prej. Mislim, da sem ju poklicala po telefonu. Prišla sta med 9.30 in 10. uro. Takoj, ko sta prišla, sem se odpravila na občino. Vrnila sem se okoli 10.45, nato pa sta tast in tašča odšla. Ostala sem sama z otrokoma, Danka se je ves čas igrala na tleh, sčasoma pa je mojemu sinu postalo dolgčas, hotel je ven iz stanovanja,« je Ilićeva opisala dopoldansko dogajanje tistega usodnega dne.
Sina je vprašala, ali bi se šel žogat, je nadaljevala, zato se je odločila, da gre z otrokoma v družinsko počitniško hišico v Banjskem polju.
»Tam sem živela kot otrok leta 2013 in 2014, dokler mi ni umrla mama. V Banjskem polju je živela cela moja družina; mama, oče, brat in jaz. Pred odhodom sem najprej poklicala očeta in ga vprašala, ali je v Banji, na kar mi je odgovoril, da ni, da pa lahko grem tja z otrokoma, ker je ravno posekal veje in odstranil trnje,« je povedala.
Danka je veselo tekala po dvorišču, takrat so nastale tudi zadnje fotografije
Dalje je pripovedovala, da se je okoli 12.45 ali 12.50 z otrokoma odpravila proti Banjskemu polju. Najprej ju je posadila v avto, nato je poklicala moža in ga seznanila s svojimi načrti.
»Pripeljali smo se v Banjsko polje, izstopila iz avta, odprla dvoriščna vrata, se usedla nazaj v avto in ga odpeljala za hišo, kjer je travnik. Vse to se je zgodilo okoli 13.06 ali 13.07,« je pojasnila.
Najprej je fotografirala otroke. »Danka pa se je kmalu odpravila proti poti, ki je vodila do kupa vej na dvorišču. Ta je bila pet ali šest metrov stran od sovoznikovih vrat avtomobila,« je pojasnila Ivana Ilić.
»Danka je stopicaje stekla po poti čez manjši hrib in zavila levo proti kupu vej. Tisti dan je bila stara 22 mesecev. Bila sem kakšen meter in pol za njo. Ko je prišla do kupa vej, sem bila že za njo. Naredila je krog okoli kupa in nato odšla do avta. Sin je bil ves čas z mano in držal žogo,« je še opisala dogajanje pred izginotjem deklice.
»Bila sem ves čas z otrokoma, oddaljila sem se največ tri metre«
Povedala je še, da je imela otroka ves čas na očeh.
»Sedela sem na zidakih in ju fotografirala, nato pa mobilni telefon pospravila v žep in skupaj s sinom brcala žogo. Danka je bila ves čas v bližini in tekala, prihajala je do naju, jemala žogo, jo metala in se smehljala. Vse se je dogajalo na dvorišču v radiju treh metrov in pred mojim avtom. Igrali smo se približno deset minut, potem pa me je sin prosil za vodo, takrat je bila Danka oddaljena kakšnih pet metrov in na poti do hribčka, na poti, ki sem jo opisala prej, « je dejala.
Sin je bil ob njej, ko je šla v avto po vodo, vse skupaj pa naj bi po njenem trajalo približno dve minuti.
»Ko sem pogledala proti hribčku, kjer je stala nedolgo nazaj, sem opazila, da je ni. Začela sem jo klicati, pogledala sem po travniku, kjer smo se igrali, in ko sem ugotovila, da je ni, sem prijela sina za roko in sva jo začela iskati. Šla sva po poti čez hribček in skozi odprta vrata, ki so bila oddaljena meter ali dva od tega manjšega hriba,« je povedala.
Dodala je, da je moža poklicala okoli 13.42 in mu sporočila, da je Danka izginila. Z njim je prekinila pogovor in takoj poklicala policijo, nato pa nadaljevala iskanje malčice.
Videla je bel avto, na katerem je pisalo "Vodovod"
»Videla sem parkiran bel avto, na katerem je pisalo Vodovod. En moški, ki ga ne znam opisati, je bil na voznikovem sedežu, drugi pa je stal ob avtomobilu. Tudi njega ne morem opisati, ker je bil proti meni obrnjen s hrbtom. Tam sem se zadržala dve minuti. V tem času se je drugi moški vrnil v avto in se usedel na sovoznikov sedež, nato pa sta odšla,« je povedala Dankina mama.
Dejala je še, da ne ve, zakaj ju ni vprašala, ali sta kaj videla Danko. Mislila je namreč, da je punčka v bližini in da jo bo zdaj zdaj zagledala. Bila je zelo panična, tudi zato je najbrž pozabila vprašati moška, ali sta jo videla. Ko je vozilo odpeljalo, se je odpravila proti glavnim vratom, da bi videla, če je Danka zašla k bližnjemu ribniku.
»Ko sem videla, da otroka tudi tam ni, sem se s sinom vrnila na dvorišče. Ko sem se vračala, sem zagledala sosedo in moža, ki je prihajal s službenim avtomobilom, bil je na sovoznikovem sedežu, prišla je tudi njegova kolegica in vsi skupaj smo jo začeli iskati.«
»Policija se je takoj pogovorila tudi z Dankinim očetom in zaprosila za okrepitve pri iskanju deklice. Zatem so se začeli zbirati še drugi ljudje in iskati otroka Danko. Prišla sta tudi tast in tašča, to je bilo nekje med 14.00 in 14.30. Njima sem dala sina v varstvo in nadaljevala z iskanjem Danke po bližnjih travnikih, nato pa sem se vrnila na dvorišče in se pogovorila s kriminalisti« je nadaljevala Ilićeva.
Ivana Ilić: »Osumljencev ne poznam in nikoli jih nisem videla«
»Sumila sem, da ima Danka neko obliko avtizma, a zdravniki tega nikoli niso potrdili. To so bili samo moji sumi, saj ni nič govorila, le gledala je in obračala rokici ter se ni odzivala na svoje ime,« je povedala Ivana Ilić. Dodala je še, da Danka ni imela navade zapustiti staršev in da se žal tudi ni bala tujcev.«
»Poleg mene so Danko imeli v varstvu še moj mož, njegovi starši in moj oče, občasno tudi snaha. Sovražnikov nimamo. Osumljencev ne poznam in jih nikoli nisem videla,« je še sklenila..
Na vprašanja zagovornika osumljenega Dejana Dragijevića, ali je policistom povedala, da je na avtomobilu, ki ga je videla v bližini hiše, pisalo Vodovod, je dejala, da tega ni povedala na dan izginotja, ampak naslednji dan najprej teti in očetu, oče pa je to posredoval kriminalistom, kasneje pa je to potrdila na policijski postaji Bor.
