»Pod vplivom alkohola sem bil udeležen v kakih desetih, dvanajstih nesrečah. Na srečo nimam nikogar na vesti, vse so bile z materialno škodo. Enkrat je bilo vozilo popolnoma uničeno. Trpela je moja denarnica, trpela je tudi moja družina, ki me je morala reševati iz teh situacij. Pred enajstimi leti pa sem se odločil, da ne bo več tako,« je na dogodku agencije za varnost prometa (AVP) ob nacionalni preventivni akciji Varno brez alkohola svojo zgodbo predstavil Marko Tomanič.

Marko Tomanič F STA

Ko je minil štirideseti dan, sem si rekel: če si jih preživel toliko, jih lahko tudi več. Tako sem zdaj že enajst let in pol brez alkohola. Marko Tomanič

13 mrtvih zaradi alkohola

V tednu martinovanj in osmic so se pogovarjali o tveganjih vožnje v alkoholiziranem stanju. Po navedbah direktorice AVP Simone Felser se je letos do sredine oktobra zgodilo 1190 prometnih nesreč, ki so jih povzročili pijani vozniki. Umrlo je 13 ljudi. Dvanajst jih je nesrečo tudi povzročilo, poleg tega je umrl pešec. Najmlajša žrtev je bil komaj 14-letni voznik motornega kolesa, ki je imel v krvi 1,47 promila alkohola. Gre za aprilsko nesrečo pri Staršah, po kateri so policisti poročali, da je mladi motorist v ovinku izgubil oblast nad motorjem, padel in se tako hudo poškodoval, da je kljub posredovanju reševalcev umrl v mariborskem kliničnem centru.

Pod vplivom alkohola sta vsak deseti povzročitelj nesreče in vsak tretji, ki povzroči smrtno nesrečo.

Najmlajša žrtev je bil komaj 14-letni voznik motornega kolesa, ki je imel v krvi 1,47 promila alkohola.

Na nevarnost vožnje pod vplivom alkohola je včeraj opozoril tudi Tomanič, ki je doma iz vinorodnih Haloz, iz družine, v kateri je bil alkohol nekaj običajnega. »Spremljal me je od mladih dni. Ob vsakem očetovem poslovnem dogodku, na primer, je bil zraven,« je razložil. Res velikokrat je bil za volanom pijan. Srečeval se je s policijo, nabiral kazenske točke, povzročil več prometnih nesreč, izgubil vozniško dovoljenje in moral ponovno opravljati izpit. Več dogodkov je bilo, zaradi katerih se je nazadnje usmeril na povsem drugačno pot.

Nikoli ne bo pozabil dne, ko je dokončno prišlo do preobrata. »Bilo je 13. februarja 2013. Takrat sem se 'totalka' napil, z avtom sem si nameraval vzeti življenje. Nenadoma me je oslepilo sonce, zagrabil sem senčnik in na njem zagledal sliko hčerke. Tisti hip sem pomislil, da ji tega ne morem narediti,« je opisal usodne trenutke in nato še naslednje jutro, ko je bil zaradi posledic alkohola v res slabem stanju. Slabo mu je bilo in vse, kar spada zraven. »Legel sem na kavč in takrat zaslišal reklamo '40 dni brez alkohola'. Rekel sem si, kaj pa če bi vseeno poskusil. In sem. Zelo kritično je bilo, sploh devetintrideseti dan, ko sem moral na očetov rojstni dan. Pa je šlo. In ko je minil štirideseti dan, sem si rekel: če si jih preživel toliko, jih lahko tudi več. Tako sem zdaj že enajst let in pol brez alkohola,« je ponosno dejal.

FlineBox, aparat za testiranje alkoholiziranostiF STA

Aparate flinebox v tujini uporabljajo v gostinskih lokalih, restavracijah in ob različnih dogodkih. V Belgiji sedem od desetih voznikov po testiranju ne sede za volan. Foto: STA

Iskanje izgovorov opitih voznikov

Šele zdaj pozna razliko med tem, ko si za volanom pijan ali ko si trezen. »Takrat se nisem zavedal, kako se že po pivu ali dveh upočasni reakcijski čas, odzivanje je dosti slabše. Nekoč sem spil pet, šest, sedem piv, pa sploh nisem čutil, da sem pijan,« je dejal in dodal, da varne meje pitja alkohola ni. Ter da je danes v družbi veliko bolj vesel kot včasih, ko je veliko pil.

Tudi Anica Pišl, ukvarja se z rehabilitacijskimi programi, ki se jih udeleži okoli 6000 voznikov na leto, ki so vozili pod vplivom alkohola, opozarja na prepričanje ljudi, da lahko spijejo dve, tri piva in varno vozijo, ne da bi napihali. Ker se sposobnost presoje zniža, opiti drug drugega tolažijo, da so še »dovolj trezni za vožnjo«. Na delavnicah opaža razlike med ljudmi, ki redko uživajo alkohol, in tistimi, ki jim je vožnja v takšnem stanju sprejemljiva. Prve je že takoj sram, čutijo se odgovorne, lahko so zelo obremenjeni z občutki krivde. Drugi so manj kritični in bolj usmerjeni v iskanje izgovorov za pitje ter obtoževanje sistema. Njihovi izgovori so, da jih policija lovi, da se jim dela krivica, da tudi opiti vozijo varno, da se jim alkohol »ne pozna«, ker ga veliko prenesejo. Je pa po prepričanju Pišlove, upoštevajoč visoko toleranco ljudi do alkohola pri nas, alkoholiziranost v prometu ne le pričakovana, ampak celo logična. Kajti država dovoljuje do 0,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. »Tudi pri 0,24 je človek v fazi opitosti. Ne moremo sicer reči, da je pijan, trezen pa tudi sigurno ne več,« je poudarila. 

Samopostrežno testiranje opitosti

Roxane Bergamini iz Belgije je včeraj predstavila aparat flinebox za samopostrežno testiranje alkohola v izdihanem zraku. Rezultat dobimo v 45 sekundah, uporaba pa je enostavna. Po zaužitju zadnje alkoholne pijače počakamo 15 minut, nato iz aparata vzamemo slamico, jo namestimo v posebno odprtino in vanjo pihnemo. Na zaslonu se izpiše več podatkov: stopnja alkoholiziranosti, ali smeš voziti ali ne, koliko časa naj počakamo, preden sedemo za volan, in kakšna je zagrožena kazen, če to storimo takoj. Bergaminijeva je povedala, da naprave v tujini uporabljajo v gostinskih lokalih, restavracijah in ob različnih dogodkih. V Belgiji jih imajo v uporabi že več kot 150. Rezultati kažejo, da v tej državi sedem od desetih voznikov po testiranju spremeni svoje načrte. Naroči taksi, izroči avtomobilske ključe nekomu, ki je trezen, začne piti brezalkoholno pijačo in podobno.

Priporočamo