Slovenija je med drugim tudi dežela traktorjev. Vozniško dovoljenje kategorije F, v katero spadajo traktorji in traktorski priklopniki, ima več kot 300.000 državljanov, registriranih je več kot 119.000 traktorjev, posledično niso redke niti nesreče s traktorji. Včeraj je ljubljanska policijska uprava sporočila, da je v torek v Prušnikovi ulici v Ljubljani voznik traktorja na prehodu za pešce zbil peško in jo lažje poškodoval, v Hrastniku pa je voznica traktor med delom na polju že parkirala, vendar očitno ni dovolj potegnila ročne zavore. Zato se je traktor začel premikati in jo je povozil, pri čemer se je voznica, ki je končala pod kolesi traktorja, huje poškodovala. Novomeški policisti še vedno preiskujejo izjemno hudo nesrečo pri Brežicah, kjer so se med oranjem njive odprla vrata traktorja, skozi katera je otrok, ki je sedel v kabini, padel naravnost pod zadnje kolo, ki ga je prevozilo.

Statistika prometnih nesreč, v katerih so udeleženi traktorji, je po navedbah agencije za varnost prometa skrb vzbujajoča, vsako leto se jih zgodi okoli 148. V zadnjih petih letih je umrlo devet voznikov traktorjev, 20 jih je bilo huje poškodovanih, 72 pa lažje. Letos do konca avgusta se je zgodilo že 108 nesreč, trije traktoristi so bili huje poškodovani, 13 pa lažje. A ti podatki se nanašajo samo na nesreče na cestah, ne pa tudi na poljih, travnikih in v gozdovih, ki so tudi pogosto usodne. Tako so med delom s traktorjem samo v zadnjih mesecih umrli štirje vozniki.

V 70 odstotkih gre odgovornost za prometne nesreče pripisati človeškemu dejavniku, v 15 odstotkih vozni površini in v 15 odstotkih stroju, je pred časom ocenil Franc Kancler iz Biotehnične šole Maribor. 

Poleg starega “registriranega” voznega parka traktorjev še bolj skrbijo številni neregistrirani, starejši traktorji, ki so pogosto brez kabine ali varnostnega loka. A še vedno velja, da gre vzroke za prometne in tudi druge nesreče s traktorji iskati predvsem v človeškem dejavniku.

Številne nesreče s traktorji se niti ne zgodijo na cestah, element premajhne pazljivosti pa se zdi včasih pri traktorskih nesrečah še nekoliko bolj prevladujoč kot pri nesrečah z drugimi motornimi vozili. Konec septembra se je tako v okolici Brežic huje ponesrečil otrok, ki se je peljal na traktorju. Moški je oral njivo, pri tem pa so se vrata traktorja odprla in otrok je padel med prednje ter zadnje kolo, ki ga je prevozilo. »Policijska preiskava v omenjenem primeru še ni končana. Policisti policijske postaje Brežice v okviru preiskave ugotavljajo vse okoliščine kaznivega dejanja iz poglavja kazenskega zakonika zoper življenje in telo. Po zaključeni preiskavi bodo o ugotovitvah seznanili pristojno tožilstvo,« nam je pred dnevi pojasnila Alenka Drenik Rangus iz novomeške policijske uprave.

Samo včeraj so z ljubljanske policijske uprave poročali o dveh nesrečah s traktorji. V Prušnikovi ulici v Ljubljani je voznik traktorja zbil peško na prehodu za pešce in jo lažje poškodoval. V Hrastniku pa se je parkirani traktor začel premikati in zapeljal čez žensko, ki se je v nesreči huje poškodovala.

V zadnjem času smo poročali tudi o nesrečah s traktorji, ki so se končale tragičneo. Proti koncu avgusta je v naselju Levpa v Kanalu ob Soči med prevozom drv 75-letni voznik padel pod traktor, ki ga je prevozil. Umrl je na kraju nesreče. Isti mesec se je smrtna nesreča s traktorjem zgodila tudi na območju Malečnika pri Mariboru. Tudi junija je na območju Libeliške Gore traktor zdrsnil s travnika po strmini. Voznik je padel z njega in pod njim obležal. Prav tako junija je v Moravčah pod prevrnjenim traktorjem umrl 74-letnik. Peljal je po travnati poti, zapeljal čez rob na brežino in traktor se je prevrnil.

Samo včeraj so z ljubljanske policijske uprave poročali o dveh nesrečah s traktorji. V Prušnikovi ulici v Ljubljani je voznik traktorja zbil peško na prehodu za pešce in jo lažje poškodoval. V Hrastniku pa je voznica traktor med delom na polju že parkirala, vendar očitno ni dovolj potegnila ročne zavore. Zato se je traktor začel premikati in jo povozil, pri čemer se je voznica, ki je končala pod kolesi traktorja, huje poškodovala.

Vsako leto se na slovenskih cestah v povprečju zgodi 148 prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki traktorjev. Številne, predvsem najhujše nesreče pa se niti ne zgodijo na cesti, temveč na polju, travniku, v gozdu … Foto: PGD Slovenske Konjice Q

Vsako leto se na slovenskih cestah v povprečju zgodi 148 prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki traktorjev. Številne, predvsem najhujše nesreče pa se niti ne zgodijo na cesti, temveč na polju, travniku, v gozdu … Foto: PGD Slovenske Konjice Q

Traktorji so v povprečju stari 25 let

V Sloveniji imamo registriranih več kot 119.000 traktorjev, v povprečju 1,8 traktorja na kmetijsko gospodarstvo. Povprečno so stari 25 let, še bolj skrbi, da so v uporabi tudi še številni neregistrirani, starejši traktorji, ki so pogosto brez kabine ali varnostnega loka. Ob prevračanju so izjemno nevarni in povečujejo tveganje tako na cesti kot na terenu. Zato so tehnična brezhibnost, vzdrževanje in redni tehnični pregledi bistvenega pomena. »Najbpomembnejši dejavnik pri vseh prometnih nesrečah pa ostaja človeški. Na cestah nismo sami, zato je strpnost vseh udeležencev ključna,« je na nedavnem dogodku za spodbujanje večje varnosti voznikov traktorjev poudarila direktorica agencije za varnost prometa (AVP) Simona Felser.

Statistika prometnih nesreč, v katerih so udeleženi traktorji, je po navedbah AVP skrb vzbujajoča, vsako leto se jih zgodi okoli 148. V zadnjih petih letih je umrlo devet voznikov traktorjev, 20 jih je bilo huje poškodovanih, 72 pa lažje. Letos do konca avgusta se je zgodilo 108 nesreč, trije traktoristi so bili huje poškodovani, 13 pa lažje. A ti podatki se nanašajo samo na nesreče na cestah, ne pa tudi na poljih, travnikih in v gozdovih, ki so tudi pogosto usodne. Tako so med delom s traktorji samo v zadnjih mesecih umrli štirje vozniki.

Varnostni pas obvezen tudi na njivi

V 70 odstotkih gre odgovornost za prometne nesreče pripisati človeškemu dejavniku, v po 15 odstotkih pa vozni površini in stroju, je pred časom ocenil Franc Kancler iz Biotehnične šole Maribor. Med vzroki prometnih in tudi delovnih nesreč s traktorji so slaba ocena terena, zaradi česar vozilo zdrsne ali se prevrne, neprilagojena hitrost in vstop na traktor ali priključek, ko se že premika. Voznik traktorja nikdar ne sme biti bos, v natikačih ali kaki podobni neustrezni obutvi ali opremi, je bil jasen Kancler. Če traktorski priključek nima sedeža, na njem ni dovoljeno prevažati ljudi, prav tako ni dovoljen prevoz otrok v kabini do poldrugega leta starosti, po tej starosti in do višine 140 centimetrov pa je prevoz otrok dovoljen le z uporabo otroškega sedeža.

Traktor mora imeti prav tako nameščeno tablo z oznako, da gre za počasi vozeče vozilo. Voznik, ki vozi na čelu kolone z nižjo hitrostjo od največje dovoljene hitrosti, se mora, če ga kolona ne more varno prehiteti, na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in pustiti vozila mimo. Tudi za delo na njivi ali polju je nujna uporaba varnostnega pasu, za neuporabo je predpisana globa.

Med delom na njivi se na traktor in priklopnik nabereta zemlja in blato, ki ga marsikdo nato nanese na cesto. Po zakonu je treba vozilo očistiti pred vsako vključitvijo v cestni promet. Traktor mora biti registriran, tehnično brezhiben s prižganimi in čistimi lučmi ter odsevniki in opremljen z utripajočo rumeno lučjo, če ima pripet priključek, ki je širši od traktorja. Lani so pri nas opravili več kot 112.800 tehničnih pregledov traktorjev, zaradi specifike vozil večinoma na terenu. Vozniško dovoljenje kategorije F ima več kot 300.000 ljudi. 

Priporočamo