Predstavljajte si, da največji problem kraja, kjer živite, niso nezaslišane najemnine, previsoke položnice, nemogoč delovni čas poštnih poslovalnic, kavbojski župani, prepočasna popoplavna sanacija ali manjšine z drugačnim življenjskim slogom, pač pa – duhovi. Paranormalni pojavi se v življenju običajnega človeka običajno ne uvrščajo na seznam največjih skrbi, povsem drugače pa velja za prebivalce domišljijskega sveta filmske franšize Izganjalci duhov (Ghostbusters), kjer so vse druge težave irelevantne, saj največjo grožnjo predstavljajo prav duhovi.
Za nekatere posameznike, kakršen je Američan Dan Aykroyd, so duhovi in razne paranormalne aktivnosti predmet neznanskega zanimanja. Aykroyd, ki je najbolj zaslužen za filmsko uspešnico Izganjalci duhov, je bil že v otroštvu fasciniran nad paranormalnim, kar ni presenetljivo, saj so bili po svojem velikanskem interesu za duhove znani že njegovi starši in stari starši.
Naj bo komedija ali grozljivka?
»Ponosen sem na svojo spiritualnost. Raziskovanja medijev in parapsihologije potekajo že dlje časa in dejstvo je, da je veliko ljudi videlo duhove, slišalo glasove ali nenadoma zaznalo spremembe v temperaturi. Verjamem, da gre za duhove, da obstajajo med četrto in peto dimenzijo in da nas pogosto obiskujejo,« se je Dan Aykroyd ob neki priložnosti trudil pojasniti svoj svetovni nazor. Življenje ga je sicer vodilo v svet komedije, kjer je v sedemdesetih zablestel v humoristični oddaji Saturday Night Live kot imitator znanih in slavnih. Ko si je na takšen način ustvaril ime, je začel razmišljati o tem, da bi napisal scenarij za lasten film. Projekta se je lotil, ko je v reviji o parapsihologiji, ki jo sicer resni strokovnjaki smatrajo za psevdoznanost, naletel na članek, ki mu je dal misliti o možnostih lovljenja duhov. Ker pa je poleg paranormalnega pomemben del njegovega življenja tudi komedija, se je namenil v nastajajoči scenarij vključiti tudi komične elemente – nastal je scenarij, kakršnega še ni bilo. Namislil si je namreč zgodbo, v kateri bi strokovnjaki za izganjanje duhov potovali v času ter duhove izganjali malo v preteklosti in malo prihodnosti, malo na zemlji in malo tudi v vesolju. Ko je scenarij pokazal režiserju Ivanu Reitmanu, ga je ta postavil na realna tla: izdelava takšnega filma bi stala najmanj 200 milijonov dolarjev, največ, na kar so lahko upali, pa je bila odobritev proračuna v višini dobre desetine tega zneska. Aykroydu je zato predlagal, naj scenarij oklesti potovanj v času in prostoru, ter mu svetoval, naj vključi več komičnih prizorov, da bo končni izdelek bolj smešen kot strašljiv. Predstavil mu je tudi Harolda Ramisa, ki je nato pomagal preoblikovati scenarij.
Po obsežni predelavi je nastala zgodba o trojici znanstvenikov (igrali so jih Bill Murray ter scenarista Dan Aykroyd in Harold Ramis), ki se na znameniti newyorški univerzi Columbia na oddelku za parapsihologijo (ki seveda ne obstaja) ukvarjajo z raziskovanjem paranormalnega. Njihove raziskave o duhovih, ki domnevno vznemirjajo obiskovalce knjižnice, so po dekanovem mnenju metanje denarja skozi okno, zato katedri za parapsihologijo ukine financiranje in odpusti znanstvenike. Ker smo v Ameriki, kjer velja, da lahko vsakdo s pravo idejo in trdim delom doseže uspeh, se trojica akademikov vrže v podjetništvo. Ustanovijo podjetje Ghostbusters (Izganjalci duhov), kamor lahko ljudje pokličejo, kadar v svojih domovih zaznajo neželeno prisotnost duhov. Skratka, nekaj podobnega kot podjetja, ki se ukvarjajo z odstranjevanjem sršenjih gnezd ali podgan.
Demonska pošast
Izkaže se, da so profesorji znali predvideti, kako se bo vedel trg. Povpraševanje po njihovih storitvah – eliminiranju duhov s »protonskimi žarki« – nezadržno narašča, oni pa kot edini ponudniki delajo po cele dneve, saj vse več ljudi prijavlja bližnja srečanja z duhovi. Ker imajo toliko dela, zaposlijo še četrtega izganjalca duhov (Ernie Hudson), skupaj pa nato skušajo razvozlati, zakaj so si paranormalne nakaze izbrale prav New York. Izkaže se, da ena od stavb na Manhattnu, kjer živi gospodična, ki jo izganjalci še posebno radi obiščejo (Sigourney Weaver), skrivoma služi kot portal za prihod starodavnega demonskega bitja po imenu Gozer.
Izganjalci v napeti bitki s časom skušajo storiti vse, da bi mesto obvarovali pred katastrofo bibličnih razsežnosti, a so neuspešni. Gozerju se namreč uspe manifestirati, in sicer v obliki marshmallow moža, kar je pri gledalcih sredi osemdesetih sprožalo salve smeha. Marshmallow je namreč ime sladkega penastega prigrizka, iz takšne slaščice ustvarjena figura pa torej nadvse prikupna, kar je v popolnem nasprotju z njenim značajem demonske pošasti, ki je prišla uničit New York. Pred izganjalci duhov je izredno zahtevna naloga, ki so ji z veliko truda naposled vendarle kos. V posebno zadoščenje je četverici izganjalcev tudi dejstvo, da vsi v mestu končno prepoznavajo njihovo pomembno poslanstvo.
Zagon franšize
Zgodba, ki takole na papirju štirideset let kasneje zveni skrajno trapasto, je imela v svojem času neverjetno širok krog oboževalcev. Vincent Canby, šef filmskih kritikov pri New York Timesu, je pronicljivo zapisal, da je dobičkonosnost filma odvisna od njegove zmožnosti »nagovarjanja otrok, ki se lahko identificirajo s 40-letnikom v krizi srednjih let, in 40-letnikov s krizo srednjih let, ki se želijo igrati s kartonastimi meči«. Izganjalci duhov so eden prvih filmov po tej formuli, kar se je odrazilo v njegovem nepričakovanem uspehu. Studio je imel zaradi ekscentričnosti zgodbe zelo skromna pričakovanja, a je film postal drugi najdobičkonosnejši film leta 1984.
Všeč je bil tudi kritikom, ki jim je še posebno ugajala izvirna mešanica znanstvene fantastike, akcije, komedije in srhljivke. Mnogi med njimi so sicer v filmu prepoznavali številne globlja sporočila, kot je denimo satira potrošništva, problematiziranje onesnaževanja okolja, razbrali pa so tudi metaforo za odnos do brezdomcev in drugih manjšin. Gledalce so prepričali predvsem posebni učinki, zmes smešnega in napetega, zabavni liki in njihovi duhoviti dialogi ter tudi glasba. Skladba Ghostbusters v izvedbi Raya Parkerja Jr. se je izvrstno prijela in se dolgo obdržala na prvem mestu glasbenih lestvic ter je bila nominirana celo za oskarja.
Film je pet let kasneje dobil nadaljevanje, že pred tem pa so začeli snemati dve televizijski nanizanki. Kot vsaka franšiza imajo Izganjalci duhov tudi svojo videoigro, več namiznih iger in stripov. Nov filmski poskus je nastopil leta 2016, ko je duhove izganjala četverica žensk, kar gledalcem ni bilo najbolj všeč. V dveh najnovejših filmih (iz let 2021 in 2024) so izganjalci spet moški, v obeh filmih pa sta se v svojih originalnih vlogah pojavila tudi Bill Murray in Dan Aykroyd, še živeča predstavnika izvirne trojice izganjalcev.
