Zjutraj je vreme povsem pravo za pulover, morda celo bundo, do kosila pa se že zdi, kot da smo se oblekli preveč. Smo v letnem času, ko lahko temperatura zjutraj napoveduje mrzel zimski dan, popoldne pa posije sonce in nas pogreje. Zanimivo je, da je dogajanje jeseni in spomladi zelo podobno, toda običajno nas jeseni bolj zebe. Zakaj? Za to obstajata meteorološki in biološki razlog.
Poglejmo si najprej prvega. Meteorologi pri merjenju temperatur, ki jih vsakodnevno vidimo v napovedih, uporabljajo vremenske postaje, ki so običajno postavljene približno dva metra nad tlemi, kar pa lahko vpliva na občutek, kako takšne temperature v resnici doživljamo. »V toplejšem času so tla topla. Ko se hladi in prehajamo v hladnejše letne čase, se temperatura tal spreminja počasneje kot temperatura zraka okoli nas,« je za revijo Popular Science pojasnila ameriška meteorologinja Cyrena Arnold. »Če bi pogledali graf, kako se temperatura tal spreminja z letnimi časi, bi opazili manjše nihanje, tla vedno nekoliko zaostajajo za sezono.«
To je podobno kot pri temperaturah morja, ki so v nekaterih delih sveta lahko hladnejše julija kot, na primer, konec avgusta. Voda in trdna tla se namreč ogrevajo počasneje kot zrak. Ali povedano drugače: na doživljanje toplote lahko vpliva tudi toplota tal. Morda je bilo zato do nedavna pri nas čutiti, kot da smo še v poznem poletju. »Ker so tla še vedno topla, čutimo tudi to toploto, to sevalno energijo,« je komentirala Arnoldova.
Sestava tal prav tako vpliva na občutek toplote. Beton in asfalt sta običajno toplejša kot površine, pokrite s travo ali drevesi. Zato se sprehod po mestu na jesenski dan pogosto zdi toplejši kot obiranje jabolk na podeželju. »Drevesa, trava, naravna tla, tudi če so ta brez rastlinja, so zelo učinkoviti pri absorpciji sončne energije in njenem pretvarjanju v toploto. Trava in drevesa to energijo pretvorijo, medtem ko asfalt preprosto postane vroč. Vsa energija se pretvori v toploto,« je razložila Arnoldova.
Pomemben vpliv vlage
Kaj pa biološki razlog? Tukaj šteje načelo, da ni samo temperatura tista, ki nas moti, temveč tudi vlaga. Čeprav vlaga bolj vpliva na vreme poleti, ta dejavnik ni nič manj pomemben v hladnejših mesecih. Tako kot obstaja suha vročina, obstaja tudi moker mraz, ki se lahko fizično zdi bolj neprijeten. To lahko občutimo te dni, ko nižavja prekriva megla.
Naše telo ima naravno klimatsko napravo, ki deluje, ko se potimo. Znojnice izločajo tekočino na površino kože, kar nas ob izhlapevanju ohlaja. To izhlapevanje telesu odvzema toploto, če pa je zrak zelo suh, ta proces poteka hitreje in zahteva manj »dela«. Če je zrak vlažen, pot morda niti ne bo izhlapel.
Moker mraz se zdi bolj neugoden od suhega mraza zaradi pretoka energije med tremi stanji snovi: trdnim, tekočim in plinom. Plini spreminjajo temperaturo hitreje, tekočine nekoliko počasneje, trdne snovi pa najpočasneje.
Pri suhem mrazu naše telo sicer še vedno izgublja energijo, vendar nas suh zrak hitreje ogreje. To tudi pojasnjuje, zakaj nas na mrazu pogosto oblije kurja polt. Naše dlake na koži se dvignejo, saj tudi najkrajše dlačice ujamejo nekaj zraka, kar pomaga ohranjati toploto telesa. Dlačice se dvignejo, da ujamejo majhen sloj zraka ob koži, ki se nato segreje. Če je zrak vlažen, bo ta proces porabil več energije, kar pomeni, da bo od telesa potegnil več toplote, in nas bo občutek mraza bolj prizadel.
In še ena zanimivost: poleti ali v toplem podnebju so kapilare bližje površini kože, da se tako lahko sprosti več toplote. So bližje površini, da se naša koža hladi. Pozimi so kapilare dejansko nekoliko globlje, ker imajo tako več izolacije okoli sebe, zato izgubimo manj toplote.
Zdaj morda malo bolje razumemo, zakaj nas te dni zebe bolj, kot nas bo ob enakih temperaturah zeblo spomladi. Naj čim prej posije sonce!
