Obstajajo bolniki, pri katerih se razvije vrsta različnih simptomov, predpisane preiskave pa ne vodijo do diagnoze in zdravnik ne more z gotovostjo potrditi, za kakšno bolezen gre. Za takega bolnika običajno rečemo, da je »medicinska uganka«.
S človeškim telesom gre lahko marsikaj narobe, tako da zdravnik ne more uspešno diagnosticirati bolezni. Bolnik lahko trpi zaradi številnih simptomov, ki lahko nakazujejo dobesedno na stotine možnih bolezni, nekatere med njimi so blage, nekatere pa smrtno nevarne. Takšne in podobne »medicinske skrivnosti« lahko zmedejo tudi zdravnike specialiste. To se lahko zgodi predvsem, ko gre za manj pogoste bolezni. Na primer, sistemski eritematozni lupus lahko zmede zdravnike, ker njegove manifestacije niso specifične. Tudi ob sumu na bolezen lahko traja dolgo časa, da se zbere dovolj dokazov za potrditev diagnoze. Enako se lahko zgodi s prvimi stopnjami sklerodermije, fibromialgije in tako dalje.
Če imate simptome, za katere menite, da so bili napačno diagnosticirani ali da jih niste jemali dovolj resno, postanite sam svoj detektiv. Morda boste vi tisti, ki bo rešil vašo medicinsko skrivnost. To vam lahko pomaga:
1 Izberite zdravnika, ki mu zaupate, po možnosti, dokler ste še zdravi. Zdravnik, ki vas pozna, ko ste še zdravi, najbolje opazi, ko gre kaj narobe. Novi zdravnik nima podlage za primerjavo. Če vam splošni zdravnik ne more rešiti težave, naj vas napoti k specialistu, vendar naj vas spremlja. Kajti specialist vidi le del pacienta, družinski zdravnik pa vas vidi kot celovito osebo.
2 Vzemite svoje simptome resno. Ne »odpišite« samodejno nečesa in se ne tolažite s tem, da je to hipohondrija, starost ali »moj križ, ki ga moram nositi«. To je zlasti pomembno, ko nas simptomi začnejo ovirati pri sposobnosti za delo, užitke v življenju …
3 Teh petnajst minut pri zdravniku izkoristite pametno. Podrobno in kronološko opišite zgodovino simptomov in zdravljenja. V veliko pomoč bo, če boste vodili dnevnik vseh teh bolezni. Poleg tega je družinska anamneza dobro vodilo za zdravnika.
4 Navedite vsa zdravila, ki jih uporabljate. Na tem seznamu, ki ga boste pokazali zdravniku, ne smejo biti le zdravila, ki ste jih prejeli na recept, ampak tudi vsa tista, ki ste jih kupili v lekarni brez recepta, vključno z vitamini in minerali.
5 Upoštevajte svoje delo in življenjski slog. Z različnimi vprašanji lahko človek ugotovi, ali ima njegova medicinska skrivnost kaj opraviti z naravo njegovega dela. Po drugi strani pa so lahko skrivnostni simptomi povezani z dejavniki življenjskega sloga (na primer prisotnost hišnih ljubljenčkov, nedavno potovanje v tujo državo, nenadna opustitev uživanja kave, čaja ali kokakole in tako dalje).
6 Naredite nekaj raziskav tudi sami. Poskusite sami izvedeti nekaj o naravi vaših simptomov s pomočjo knjige, priročnika, enciklopedije, ki jo boste dobili v javni knjižnici ali pa boste pobrskali po internetu. To znanje lahko zelo pomaga pri pravilnem zdravljenju.
7 Upoštevajte lastne čustvene dejavnike. Nekateri ljudje obupno želijo dobiti razlago za svoje skrivnostne simptome, se začnejo prepričevati, da imajo neko bolezen, o kateri so pravkar prebrali. Ne delajte prehitrih zaključkov. Stres, tesnoba in depresija lahko povzročijo tudi telesne simptome. V diagnozo in zdravljenje bo morda treba vključiti psihologa ali psihiatra.
Vendar je treba takšno stanje ostro ločiti od stanja, kjer bolezen ni neposredno povezana s psiho. Poznam bolnika, ki je več kot eno leto trpel za kronično drisko. Zdravili so jo z diagnozo razdražljivega črevesa. Šele ko ga je zdravnik poslal na pregled blata, so odkrili parazit Giardia lamblia, ki je bil vzrok njegovih težav. Živčno črevesje res lahko kaže zmedeno, skrivnostno klinično sliko, ki lahko prikrije različne druge bolezni. Pacient je povedal: »V prihodnje bom imel manj potrpljenja z zdravnikom, ki ne jemlje resno niti mojega opisa simptomov niti počutja. Če vem, da sem bolan, ne bom več poslušal nikogar, ki mi govori, da je z mano vse v redu.«
