Medtem ko nam jutranja skodelica kave lahko požene kri po žilah, mnogi od nas popoldne že občutijo padec energije. Namesto tretje ali četrte kavi ali siljenja z nadaljevanjem dela, strokovnjaki za spanje predlagajo učinkovitejšo rešitev – vzemite si čas za kratek dremež.
»Spanje deluje kot ojačevalec naših zmogljivosti brez stranskih učinkov,« je nedavno omenila Jade Wu, psihologinja spanja in raziskovalka na ameriški Univerzi Duke. Dremež lahko namreč izostri um, izboljša reakcijski čas, dvigne razpoloženje in okrepi spomin.
Toda ni vsak dremež enako koristen. Smiselno je pravilno načrtovanje, če tako rečemo. Idealen čas zanj je po raziskavah nekje šest do osem ur po tem, ko se zbudimo. To sovpada z naravnim ritmom telesa, ki naravno upade v zgodnjih do srednjih popoldanskih urah.
Bodite tudi previdni pri dremežih pozno popoldne ali pri daljšem spanju, še posebej če imate težave z nespečnostjo.
Lahkotno počivanje
Če med dremežem ne morete zaspati, prav tako ne skrbite. Tudi lahkotno počivanje je lahko koristno. Nedavne raziskave kažejo, da že vstop v najlažjo fazo spanja – celo samo za minuto - lahko izboljša ustvarjalnost in sposobnost reševanja problemov.
Najdite si miren in udoben prostor, kjer vas nihče ne bo motil. Uporabite blazino, morda tudi masko za oči ali čepke za ušesa, da zmanjšate motnje. Izklopite telefon ali ga nastavite v letalski način, da zagotovite nemoten počitek.
Osredotočite se na svoje čute in se umirite. Počasno, globoko dihanje lahko pomaga pri sprostitvi in omogoči naravni prihod spanja.
Čeprav nekateri priporočajo tudi tako imenovani »kavni dremež« – uživanje kofeina tik pred spanjem – se vsi s tem ne strinjajo, saj lahko kofein prepreči spanje ali zmoti kasnejši nočni počitek. Želeni učinek kavnega dremeža je, da se po tem, ko se prebudimo, počutimo živahnejše, toda to ni nujno vselej tako.
Strokovnjaki priporočajo omejitev dremeža na približno 20 minut. Ta dolžina omogoča vstop v lažje faze spanja, ki so obnovitvene in omogočajo lažje prebujanje. Kratki dremeži manj verjetno zmotijo redni spalni vzorec.
Globlje faze spanja
Dremeži, daljši od 30 minut, vas sicer lahko popeljejo v globlje faze spanja, kar oteži prebujanje in povzroči občutek omotičnosti, stanje, znano kot inercija spanja. Če se počutite izjemno utrujeni, lahko 90-minutni dremež omogoči celoten spalni cikel, kar pa zagotavlja globljo obnovo. Odvisno torej od okoliščin.
In še: pametno si je nastaviti alarm, da se zbudimo pravočasno in se lahko sprostimo brez skrbi glede prekomernega spanja. Po dremežu si je pametno vzeti tudi nekaj minut, da se popolnoma zbudimo. Izpostavitev naravni svetlobi lahko možganom sporoči, da je čas za budnost. Hlajenje obraza z vodo ali lahka fizična aktivnost, kot sta kratek sprehod ali raztezanje, lahko prav tako pomagata.
