Z letošnjim letom se v Rogaški Slatini, kraju z večstoletno tradicijo zdraviliškega turizma, ki temelji na mineralni vodi Donat Mg in zdravstvenih storitvah, lahko pohvalijo z novo atrakcijo. Stolp Kristal, ki se s svojim imenom in videzom poklanja prav tako eni od tradicij Rogaške Slatine, steklarski obrti, je s svojimi 106 metri najvišja stavba v Sloveniji. Vrtoglavo arhitekturo, ki ji je ob napovedani gradnji nasprotoval del lokalne skupnosti, so odprli 23. maja, v pol leta pa je število obiskovalcev že doseglo 60.000, kar je cilj, ki so si ga snovalci v investicijskem načrtu zadali na letni ravni. Urbano razgledišče torej v svojih prvih mesecih obstoja privablja obiskovalce, na občini pa imajo tudi precej idej, kako bi ponudbo stolpa v prihodnje lahko dodatno adrenalinsko nadgradili, naj bo to spuščanje po jekleni vrvi ali tek po stopnicah. Pri čemer bodo v prihodnjem letu Kristal opremili s smerokazi razgleda.
S postavitvijo Kristala so v občini Rogaška Slatina sedaj že štirje stolpi, zato območju po novem pravijo tudi dežela stolpov. Dva sta v ravnini, poleg Kristala je to še zasebni stolp Pomona, in dva na vrhovih hribov, na Boču in Janini. Zakaj so se odločili za gradnjo vertikalne arhitekture v urbanem okolju? Župan Rogaške Slatine Branko Kidrič pravi, da so pred nekaj leti začeli razmišljati o tem, da destinacija potrebuje novo atrakcijo, in tako je nastala ideja o stolpu, in to takšnem, kot ga v Sloveniji še ni bilo, kar je v središču mesta. »Stolp na vrhu je zato, da se vidi čim dlje, v mestu pa zato, da se vidi navzdol,« še o lokaciji nove razgledne točke, ki ponuja pogled na Rogaško Slatino in njeno zeleno okolico, pravi Kidrič.
Potovanje s pogledom navzdol pa se za obiskovalca stolpa Kristal začne že v panoramskem dvigalu, ki na vrh pripelje v pičlih 35 sekundah. Zaprta razgledna ploščad je v drugem nadstropju, kjer je mogoče v razgledu uživati tudi v deževnem dnevu in tam v virtualni resničnosti preizkusiti let s pegazom. Na interaktivno raziskovanje po zgodovini Rogaške Slatine obiskovalca popelje bitje, ki je po legendi z udarcem kopita odkrilo prvi zdravilni vrelec v kraju. Za bolj pogumne so na vrhu stolpa še odprto razgledišče in v kavarni v prvem nadstropju prosojna tla.
Pogled do Sv. Florijana
Na turistični kmetiji Pomona v vasi Zgornje Sečovo pri Rogaški Slatini so septembra slavnostno odprli 25-metrski leseni razgledni stolp, ki je nastal na pobudo lastnika Janka Zupanca. Želel si je namreč pogled do bližnjega Sv. Florjana, kjer sta pokopana njegova starša. Najprej je bil, kot pripoveduje človek neusahljive energije, prepričan, da bo za želeni pogled dovolj 15 metrov. A preučitev terena je pokazala, da mora stolp segati 23 metrov in pol v višino, pa je zaokrožil navzgor in nastala je sedanja višina objekta. Stolp Pomona, kjer v prihodnje načrtujejo tudi kulinarična doživetja, so zgradili iz 90 kubičnih metrov macesnovega lesa oziroma lepljenca in 30 ton jeklenih povezav. Do vrha vodi 140 širokih stopnic, po katerih se lahko v miru vzpenjajo tudi tisti, ki si morda niso najbolj domači z višino. S prostorne razgledne terase pa se poleg Sv. Florjana z okolico »zelo lepo vidi tudi na štajerski Triglav, Donačko goro in zasavski Triglav – Kum, celotno Obsoteljsko, Kozjansko, del hrvaškega Zagorja, Sljeme«, vidno navdušeno tolmači Zupanec. Pravi tudi, da njegov stolp Kristalu ni konkurenca, temveč nasprotno, gre za sinergijo. »Z obeh stolpov je pogled fantastičen in gre za enkratno doživetje. Veliko ljudi, ki pridejo v Rogaško Slatino zaradi Kristala, zavije tudi k nam. Prav tako našim gostom rečem, da morajo obvezno obiskati najvišjo stavbo v Sloveniji,« razloži Zupanec na kmetiji Pomona, ki je ime dobila po rimski boginji sadja in sadovnjakov. Kar je povezano z začetki kmetije v Zgornjem Sečovem, kjer pa je danes mogoče zaviti na domače kosilo ali pa v butičnem hotelu s plavalnim ribnikom in velnesom preživeti oddih na podeželju zdraviliške Rogaške Slatine in vse skupaj zaokrožiti s sprehodom po učni poti posestva. Na njem med drugim gojijo šitake, se ukvarjajo z akvaponiko, skrbijo za zeliščni vrt in se krškopoljski prašički sprehajajo v veliki ogradi pod traso, ki se vzpenja približno šest metrov nad tlemi.
Na terasi pijejo kavo tudi domačini
Novo turistično zanimivost je s prenovo gradu dobil tudi Podčetrtek, prav tako zdraviliški kraj nedaleč od Rogaške Slatine. V deloma prenovljenem dvorcu je od konca poletja mogoče uživati v grajski kavarni, kjer se z razgledne terase pogled odpira proti hrvaškemu Zagorju, zagrebškemu Sljemenu, Kozjanskemu in Bistrici ob Sotli. Del obiska so lahko tudi opazovalnica, nadgrajena s sodobno tehnologijo, interaktivno doživetje srednjeveškega sojenja in sprehodi po urejenih okoliških pešpoteh.
Za prenovo gradu, ki je simbol krajine, a je desetletja propadal, dokler ni leta 2021 prišel v občinsko last, direktor Turizma Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje Boštjan Misja pravi, da je zelo velika stvar, o čemer priča tudi dejstvo, da dvorec z obiskovalci, med katerimi je veliko domačinov, v zadnjih mesecih živi. Grad Podčetrtek, ki je bil prvič omenjen leta 1251 in je zadnjo večjo prenovo doživel leta 1874, v prihodnje čaka še obnova večjega dela njegovih prostorov, kar bo med drugim vključevalo restavriranje kapele, ureditev manjšega muzejskega dela in knjižnice z arhivskimi zgodovinskimi religioznimi knjigami ter različnih prireditvenih prostorov. Pri čemer pa so v Podčetrtku tudi ponosni, da jim je kljub prenovi uspelo zadržati 644 netopirjev treh vrst (od teh ena živi samo v Sloveniji), ki so prebivali v grajskih ruševinah in so sedaj postali turistična atrakcija. »Enega dela gradu ne bomo nikoli osvetlili, da bodo netopirji lahko tu še naprej nemoteno živeli, jedli, se parili,« dodaja Misja.
