Lani smo z družino skočili na kratko jesensko potovanje po Italiji. Obiskali smo zlasti turistično manj slavna, a kljub temu nadvse prikupna mesteca. Ker so otroci še majhni, tla zgodovinskih italijanskih mest pa slabo prilagojena otroškim vozičkom, sem si zelo prizadeval najti prenočišča blizu centra, a hkrati z možnostjo parkiranja. To je izziv. Med načrtovanjem poti sem opazil, da že manjša, a zgodovinsko zaščitena italijanska mesta zelo resno jemljejo omejitve prometa. Stalnica so bila opozorila o prepovedi vožnje dizelskih avtomobilov s standardom pod euro5, ki velja od leta 2011. V slabšem vremenu oziroma ob večjih obremenitvah zraka pa je omejitev lahko tudi pri dizlih, ki ne dosegajo standarda euro6 oziroma so starejši od leta 2015.
Družinski avto je bencinar iz 2017, zato težav s tega vidika nisem imel. A povprečna starost avtomobila v Sloveniji je okoli 11 let, priljubljenost dizlov pa je bila pri nas svojčas pregovorna. Po naših cestah se tako vozi kar nekaj avtomobilov, ki bi na slab dan morali ostati pred vrati več italijanskih mest, tudi manjših. Nekaj je celo takšnih, ki tja sploh ne smejo. So si pa lastniki dizelskih vozil lahko oddahnili v Parizu, kjer so znova preložili uvedbo popolne prepovedi tudi novih dizlov. Ostajajo pa standardne omejitve v slogu Italije. V Londonu je od konca avgusta 2023 za vožnjo z dizelskimi osebnimi avtomobili, starejšimi od leta 2015, treba dnevno plačati pristojbino 12,5 funta (14,3 evra). S popolnimi prepovedmi dizlov medtem že nekaj let rožljajo tudi druga večja evropska mesta.
Dizli v Sloveniji z 49-odstotnim deležem
Ukrepi imajo posledice na vozni park. Po podatkih evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) je lani delež novoprodanih dizelskih avtomobilov v EU obsegal 13,6 odstotka. Prehiteli so jih tako električni (14,6 odstotka) kot navadni hibridi (25,8 odstotka). Kraljevali so seveda bencinarji s 35,3-odstotnim tržnim deležem. Še leta 2022 je bil delež dizlašev pri 16,4 odstotka, letos se je do avgusta spustil na 12,6 odstotka. Bencinarji se držijo pri 34,9 odstotka, navadni hibridi pa so poskočili na 29,8 odstotka. Povsem električni so medtem upadli na 12,6 odstotka. To je povprečje EU. Po podatkih Eurostata je v Sloveniji delež na novo registriranih dizlašev lani vztrajal nekoliko nad tem povprečjem s 15,1 odstotka. Je pa bilo po podatkih slovenskega statističnega urada kar 49 odstotkov vseh registriranih (tudi starih) avtomobilov dizelsko gnanih. Že leta 2022 je bil po podatkih ACEA delež dizlov na cestah v EU okoli 40,1 odstotka. Sodeč po drugih številkah, se je evropski delež od tedaj skoraj gotovo še zmanjšal.
Postavlja se torej vprašanje, zakaj smo Slovenci tako zvesti dizelsko gnanim avtom? »Prednost dizelskega motorja je razmeroma majhna poraba goriva pri avtocestni vožnji, zato so lahko dizelski pogoni še vedno zanimiva izbira na primer za uporabnike, ki dnevno naredijo veliko kilometrov,« pojasnjuje Tomaž Oblak, direktor prodaje in marketinga pri Summit motors Ljubljana. Kljub majhni površini države Slovenci po podatkih CarVertical spadamo med prebivalce sedemindvajseterice z največ prevoženimi kilometri na leto. S povprečno 22.500 kilometri letno zasedamo osmo mesto in smo za slabih tisoč kilometrov nad povprečjem EU. Vodijo sicer Nizozemci s skoraj 30.000 kilometri na leto. Oblak med vzroke za večjo razširjenost dizlov pri nas navaja tudi prej omenjene mestne omejitve za promet. »Velika mesta po stari celini so že omejila vstop v mestna središča, zato se kupci ne odločajo več za dizelski pogon. Tudi zato, ker Slovenija podobnega ukrepa nima, je pri nas delež dizlov večji kot v zahodni Evropi.«
Velika ponudba in ugodne cene rabljenih dizlov
Bojan Lenič, inštruktor za netehnično izobraževanje znamke Audi pri Porsche Slovenija, medtem opozarja tudi na tradicionalne vrline slovenskega potrošnika: »Slovenski kupec je pragmatičen in se zaveda prednosti dizelskih motorjev. Za svoj denar želi dobiti največ. Še tako varčen bencinski motor z enim polnjenjem rezervoarja še vedno težko doseže tisoč kilometrov ali več. Za sodobne varčne in čiste dizelske motorje to ni nič neobičajnega.« Dodaja, da se dizelske motorje odločajo kupci, ki so že pred tem uporabljali takšne motorje, in predvsem tisti, ki prevozijo veliko kilometrov. »Kupci rabljenih vozil pa posegajo po dizelskih motorjih tudi zaradi velike ponudbe in ugodnih cen,« še pojasnjuje Lenič. »Zahodni trgi počasi obračajo hrbet dizelskim motorjem in to znižuje vrednost njihovih rabljenih vozil. Posledično naši kupci takšna vozila kupijo ugodneje.« Postajamo torej nekakšno odlagališče v Evropi nezaželenega blaga, ob tem pa ostajamo mnenja, da smo prav mi okoli prinesli nepreudarne tujce.
Kljub temu ljubezenska afera Slovencev z dizlom nima predvidenega srečnega konca. Okoljski cilji EU so (za zdaj) jasni. Prodaja novih bencinarjev in dizlov naj bi se končala leta 2035. Če vmes ne bo zasuka. Standarde za vstop z obstoječimi dizelskimi vozili bodo po omenjenem letu verjetno zaostrovala tudi evropska mesta, zato zna biti tudi uporabnost rabljenih omejenega diha. »Če bo EU vztrajala pri strogih ekoloških ciljih, se bomo temu morali prilagoditi vsi proizvajalci vozil,« opozarja Lenič. »Če bi EU omilila postavljene cilje oziroma jih preložila v prihodnost, se bo s tem podaljšalo življenje vsem motorjem z notranjim zgorevanjem, tudi dizelskim.« Za zdaj nameravajo imeti pri vseh novih modelih znamke Audi z notranjim zgorevanjem v ponudbi vsaj en dizelski motor. »Audi z obema povsem novima modeloma A5 in Q5 še vedno ponuja tudi dizelske različice. Je pa že danes ponudba bencinskih motorjev večja od tiste z dizelskimi. Če k temu prištejemo še napovedane priključne hibride, je jasna prevlada bencinskih motorjev tudi v naši ponudbi. Kot trenutno kaže, naj bi naslednik modela Q3 še vedno imel v ponudbi dizelsko različico,« dodaja Lenič.
»Dolgoročno predvidevamo, da se bodo dizelski motorji pri osebnih vozilih najverjetneje poslovili,« pravi Oblak. »Ford pri osebnih vozilih ponuja dizelsko različico le še pri modelu focus, medtem ko pri pumi, kugi in courierju stavimo na bencinske in hibridne različice.« Pri tem navede zlasti zanimivost hibridnih modelov. »Trend in izkušnje kažejo, da so hibridni pogoni povsem enakovredno nadomestilo dizelskemu pogonu, a z manj škodljivimi izpusti. Dizelski motor ostaja najuporabnejši pri lahkih dostavnih in dostavnih vozilih, ki so pogosto zelo obremenjena, saj navor dizelskega motorja pri obremenitvi omogoča precej manjšo porabo goriva v primerjavi z bencinskimi motorji.«
