Že nekaj časa kroži urbana legenda o špediterskem podjetju iz neke slovanske države z neposrečenim podnebjem. Kot okvirno pravi, je voznik sedel za volan povsem novega tovornjaka in nesrečno ugotovil, da se stvar noče zagnati. Podobno so ugotovili tudi drugi vozniki v svojih novih tovornjakih. Iz podjetja so zgroženo klicali dobavitelja in ga okarali, da jim je prodal pokvarjena vozila, ta pa je podjetje prijazno opozoril, naj voznike preverijo s testom alkoholiziranosti. Trdil je, da tovornjaki samodejno analizirajo zrak v kabini in preverjajo sledi alkohola. Če tega odkrijejo, se preventivno nočejo vžgati. Test alkohola je nato dal prav dobavitelju in voznike špediterskega podjetja prikazal v zelo slabi luči.
Čeprav za resničnost prigode ne bi dal roke v ogenj, je tehnologija, ki jo omenja urbana legenda, resnična. Medtem ko osnovnejša oblika alkoholnih ključavnic od voznika pred zagonom vozila zahteva pih v cevko in analizo na prisotnost alkohola v sapi v slogu standardnega policijskega alkotesta, se pospešeno razvijajo in testirajo tudi naprednejši pristopi. Pri agenciji za varnost prometa (AVP) pojasnjujejo, da so v preizkusni fazi že sistemi, ki analizirajo zrak okoli voznika in hkrati prek kamere njegove gibe in zenice. Poznamo tudi tehnologijo, pri kateri v volanski obroč vgradijo še posebno tipalo za merjenje fizioloških sprememb, značilnih za prisotnost alkohola. Tudi ta tehnologija se že preizkuša v praksi. »Od lanskega poletja je v vseh novih modelih avtomobilov, ki so naprodaj v EU, obvezna serijska vgradnja vmesnika, ki omogoča lažjo namestitev alkoholne ključavnice,« so pojasnili pri AVP. »To seveda tudi jasno kaže, kam gre razmišljanje evropske komisije v prihodnosti.« Na ministrstvu za infrastrukturo so medtem dejali, da je možnost uvedbe alkoholnih ključavnic v Sloveniji zajeta tudi v resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030. »Ukrep bi bil, kot kaže praksa iz tujine, učinkovit predvsem pri tako imenovanih povratnikih, saj bi jim onemogočil vožnjo pod vplivom alkohola,« so še sporočili z ministrstva.
Pomagajo pri spremembi vedenjskih vzorcev
V nekaterih državah, kot so Švedska, Finska, Avstrija, Belgija, Finska, Danska in ZDA, alkoholne ključavnice že dolgo uporabljajo kot del programov rehabilitacije za kršitelje povratnike, ponekod pa so obvezne tudi za poklicne voznike, še pojasnjujejo pri AVP. Izkušnje kažejo, da so te ključavnice zelo učinkovite pri zniževanju stopnje prometnih nesreč, povezanih z alkoholom. »Študije so pokazale, da ključavnice lahko znižajo stopnjo ponavljanja kršitev za 30 do 95 odstotkov. V nekaterih državah jih s pridom uporabljajo tudi za ponovno vključevanje (in nadzor) kršiteljev v družbo, predvsem tistih, ki bi lahko izgubili službe zaradi prevoza na delo (skrajšanje prepovedi vožnje),« razlagajo pri AVP.
»Alkoholne ključavnice so v svetu že dolgo priznane kot učinkovito orodje za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, in čeprav so se v Sloveniji razprave o njihovi uvedbi že začele, je v praksi napredek nekoliko počasnejši. Različni vidiki vplivajo na hitrost uvajanja tega ukrepa, med drugim pravna ureditev, finančni stroški in tehnična izvedljivost,« so še povedali pri AVP. Poudarjajo, da alkoholne ključavnice neposredno pripomorejo k zmanjšanju števila prometnih nesreč, saj odpravijo eno izmed ključnih nevarnosti na cestah – alkoholizirane voznike. »Še vedno velja, da je okoli deset odstotkov prometnih nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola,« opominjajo pri AVP. »Zlasti pri ponavljajočih se kršitvah lahko ključavnice pomagajo pri spremembi vedenjskih vzorcev. Vožnja brez alkohola postane navada, kar pripomore k trajnemu izboljšanju vozniških praks.« Ob tem je prednost alkoholne ključavnice tudi to, da v nasprotju z naključnimi policijskimi pregledi delujejo pri vsaki vožnji, kar povečuje učinkovitost nadzora.
Odgovorni jih ne slišijo dovolj
»Vsak človek naredi napako. To nam narekuje življenje. In prav je, da vsak odgovarja za svoja dejanja. Če mu je za napako žal ter želi sebi, sodniku in družbi pokazati, da je na cesti odgovoren in zaupanja vreden, bo lahko alkoholna ključavnica odlično orodje pogojnega in popravnega izpita,« uporabo alkoholnih ključavnic v primeru voznikov povratnikov komentira Robert Štaba, predsednik evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR) in predsednik zavoda Varna pot. »Seveda le, če bodo naši odgovorni uradniki sprejeli zakon in podzakonske akte, ki bodo to orodje opremili z učinkovitimi vzvodi – da ti ne bodo le tržna niša prodajalcev ključavnic in še eno od sredstev za izogibanje odgovornosti. Kako? Preprosto! Tako, da bo leto dni poslušal življenjske zgodbe staršev brez otrok, otrok brez staršev, bratov, sester ter segel globoko v žep. Tak ukrep domnevno deluje tudi v razvitejših državah EU.«
Štaba poudarja, da je statistika do leta 2024 naštela že 7885 umrlih in 329.758 poškodovanih na slovenskih cestah. »Imajo svoje ime, priimek in življenjske zgodbe ter predstavljajo mnogo več kot le neme enice, desetice, stotice ... statističnih poročil,« opozarja Štaba. »Številni med njimi, govorimo o skoraj 30 odstotkih, bi nedvomno živeli oziroma bili čili in zdravi, če en ali drug voznik pred vožnjo ne bi užival alkoholnih pijač.« Kot dodaja, so številni podporniki idej o ukrepih za zmanjšanje števila opitih voznikov na slovenskih cestah po dolgih letih prizadevanj že obupali, kot najpogostejši razlog pa po besedah Štabe navedli: »Mi smo svoje izgubili, ljudje in odgovorni pa nas ne slišijo dovolj.«
Hudo breme za manj premožne
Tako imenovane alkoholne ključavnice pa imajo tudi nekaj slabosti. Namestitev in vzdrževanje, kar vključuje redno kalibracijo sistema alkoholnih ključavnic, sta lahko zelo draga. Strošek običajno nosi kršitelj. Po podatkih evropskega sveta za varnost prometa (ETSC) stane namestitev in odstranitev ključavnice v Avstriji 300 evrov, njena uporaba pa še dodatnih 2500 evrov na leto. V Franciji nakup ključavnice stane 1300 evrov, na voljo pa je tudi mesečni najem za sto evrov. V to ni vključen strošek montiranja, odstranitve niti sprotnih kalibracij. V Belgiji je letni strošek 3800 evrov, na Švedskem od 2000 do 2700 evrov.
Zaradi teh zneskov je pogosta kritika sistema, da je dostopen zlasti premožnejšim kršiteljem, medtem ko za tiste z nižjimi dohodki pomeni zajetno finančno breme. Ob tem lahko alkoholne ključavnice včasih zaznajo tudi napačne rezultate zaradi preostalih snovi v izdihanem zraku, kot so zdravila ali ustne vodice. To lahko privede do nepotrebnih blokad vozila. Slednje je tudi eden od glavnih pomislekov za splošno uvedbo tehnologije v vozila. Zlasti med tistimi, ki nimajo zgodovine vožnje pod vplivom alkohola.