Lan, Lucky Luke, Color Me Red, Silas, Car, Pluto Famosa ... To je nekaj imen med 19 najvišjimi policijskimi sodelavci, ki so nemara tudi najbolj priljubljeni. To so konji ljubljanske in mariborske postaje konjeniške policije. »Naše delo je kdaj tudi naporno, zahtevno, prav tako pa je veliko lepih trenutkov in se splača vztrajati,« pravi Janez Ramovš, policist konjenik Postaje konjeniške policije Ljubljana, medtem ko v sedlu umirja najbolj živahnega konja v ekipi, veterana Lana. »Od nekdaj je nemiren. Tak je po značaju. Zdaj ima že 20 let,« potrdi tudi načelnik postaje Janez Podobnik.
Da, tudi konji imajo svoj karakter. Sicer pa Lan velja za enega najbolj izkušenih in zanesljivih konj v policijskih hlevih na hipodromu v Stožicah.
Policist skrbi za konja 24 ur na dan
Ljubljansko konjeniško policijo sestavlja 13 konj, šest jih ima postaja v Mariboru. V policijskih vrstah sicer primanjkuje podmladka, za konjenike pa je vedno precej zanimanja, pritrjuje Janez Podobnik. A to je poseben poklic, ki ni za vsakogar; najprej mora biti policist in mora imeti rad živali. Seveda pa mora opraviti še zahteven šestmesečni tečaj, v katerem se uči veterine, dresure, terenskega jahanja ... Policist konjenik opravlja vse naloge policista, a na konjskem hrbtu, obenem pa v njegovo vsakdanje delo sodijo tudi nega konja, krma in čiščenje hleva.
Policisti skrbijo za konje 24 ur na dan. Tako se gradi zaupanje med službenimi konji in policisti. Policisti konjeniki, v Ljubljani jih dela 14, se na konjih izmenjujejo, da vsi poznajo vse živali. Priznajo pa, da ima vsak svojega ljubljenčka.
»Komunikacija se začne že v hlevu. Naš cilj je, da je konj vodljiv, reagira na naša povelja in nam zaupa, da se mu tudi v težkih razmerah ne bo nič hudega zgodilo,« poudarja Aleš Gorenc, policist konjenik inštruktor.
»Nobenih razlik ni med fanti in puncami, najpomembnejše je sodelovanje v ekipi, to tudi posebej treniramo,« dodaja Tina Brelih, pomočnica načelnika ljubljanske konjeniške postaje. Za prestop med policiste konjenike se je odločila po dvanajstih letih terenskega dela. »Zdaj delam, kar mi je res pri srcu, z ljubeznijo, to so bile moje sanje,« prizna.
V enoti so večinoma lipicanci in konji slovenske toplokrvne pasme, med njimi ni kobil, ampak samo kastrati. Kriterije, kateri konj je primeren za vključitev v policijo, določa poseben pravilnik, pri čemer je nezanemarljiv tudi značaj konja; da je zvedav, učljiv, vodljiv, da ni plašen, da ne brca, dobro prenaša prevoz ...
Od vizije do moderne konjenice
Prva policijska konjeniška enota v Ljubljani je delovala že leta 1920, a so jo leta 1958 ukinili. Znova je zaživela leta 1974. Minuli teden so v Kobilarni Lipica slovesno obeležili 50. obletnico ustanovitve.
»Za to se moramo zahvaliti vizionarju v policiji, pokojnemu Ivanu Janezu Winklerju, tedanjemu načelniku milice v Ljubljani. On je bil pobudnik in ustanovitelj konjenice,« poudarja upokojeni policist Štefan Forjan, ki je bil pred 50 leti prvi načelnik novoustanovljene ljubljanske policijske konjenice.
»Začeli smo s šestimi konji, nato z devetimi, na začetku v najetih hlevih. Sčasoma smo se širili in dobili tudi svoje nove hleve v Stožicah. Policijsko konjenico so sprva razporejali po različnih enotah, dokler nas leta 1991 niso prestavili pod ljubljansko policijsko upravo, kot je tudi prav,« se spominja Forjan.
Do danes se je policijska konjenica širila in razvijala. »Policisti konjeniki so nepogrešljivi pri vzdrževanju javnega reda in miru ter varovanju večjih športnih prireditev in javnih zbiranj, pri iskalnih akcijah pogrešanih ljudi, zasledovanju storilcev kaznivih dejanj, nadzoru državne meje, varovanju večjih športnih prireditev in javnih zbiranj ter intervencijah pri izgredih. Policist na konju je bolj opazen, ima boljši pregled in je zato tudi bolj učinkovit,« našteva načelnik Janez Podobnik.
Pri opravljanju zahtevnih policijskih nalog, kjer so v nevarnosti tako policisti kot konji, morajo oboji imeti posebno zaščitno opremo. Policisti nosijo čelado, neprebojni jopič ter ščitnike za roke in noge, ki so prilagojeni, da ne ovirajo konjenika pri jahanju. Tudi konji so na protestih dobro zaščiteni; oči in glavo ščiti poseben prozoren vizir, na prsih in nogah pa nosijo ščitnike za ublažitev morebitnih udarcev predmetov, ki se lahko odbijejo od tal ali jih kdo vrže vanje.
»Kljub robotom in umetni inteligenci se slovenska policija konjenici ne bo odrekla. Že nekaj policistov lahko v množici vzpostavi red. Ne zmotijo jih ne hrup, ne gneča, ne poki pirotehnike, ne dimne bombe. Stoično in samozavestno opravljajo svoje delo,« je ob 50. obletnici ustanovitve ljubljanske policijske konjenico poudaril generalni direktor policije Senad Jušić.
Da so odlično usposobljeni, pove tudi podatek, da je avstrijska policija poslala svoje policiste na usposabljanje v Slovenijo, ko je vzpostavljala svojo policijsko konjenico. Ne nazadnje policijski konji marsikdaj poskrbijo tudi za promocijo policije. Policisti na konju se lažje približajo ljudem, za mimoidoče so policisti na konjih atrakcija, najbolj navdušujejo otroke.
Kdo pa pobira konjske fige po mestnih ulicah? »Policijska uprava Ljubljana sodeluje s pogodbenikom, ki skrbi za to. Mi mu sporočimo lokacijo. Z Mestno občino Ljubljana je dogovorjeno, da se v mestnem središču fige poberejo v uri in pol, na drugih območjih pa je čas za to daljši,« pojasni Aleš Gorenc.
Konji ostanejo zaposleni v policiji približno deset let. Ko jih upokojijo, jih prodajo ali oddajo v brezplačno rejo, največkrat pa gre za neodplačen prenos lastništva konja na konjenika, pravi načelnik Janez Podobnik. To pomeni, da policist konjenik upokojenega ljubljenega konja vzame domov in še naprej skrbi zanj.
