Na arheološkem najdišču na Rifniku nad Šentjurjem je bilo pred dnevi nadvse živahno. Tam so namreč člani športno-umetniškega društva Rifnik (ŠUDR) že pripravili 5. Keltski dan. Na njem so obiskovalci spoznavali življenje v keltski vasi. Bolj avtohtonega prizorišča, kot je Rifnik, arheološki biser, na katerega so Šentjurčani zelo ponosni, si organizatorji ne bi mogli želeti. A letošnji peti Keltski dan je bil dejansko tudi zadnji, je razkrila tajnica ŠUDR Mojca Kolar.

»Ko smo organizirali prvi Keltski dan, nas je marsikdo gledal z nejevero, češ, kaj neki se gremo. A smo v petih letih dokazali, da nam je uspelo iz majhne prireditve prerasti v veliko, saj nas je letos obiskalo več kot tri tisoč ljudi. Naše društvo šteje nekaj več kot sto članov. Za dobro tretjino tistih, ki smo bili vpeti v priprave, je bil to izjemno naporen in zahteven projekt. Zlasti z logističnega vidika, saj smo morali na 568 metrov nadmorske višine vse rekvizite pripeljati s traktorji. Zelo smo hvaležni, da sta nam pri tem na pomoč priskočila Šolski center Šentjur ter Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje s tremi traktorji, prikolicami in šoferji, pa tudi nekaj dijaki, ki so nam pomagali pri transportu. Več dni smo žrtvovali za to, da smo na koncu napisali čudovito keltsko pravljico. A ta je bila letos za nas, organizatorje, zadnja,« je odločna Mojca Kolar.

Keltski dan so petič in zadnjič pripravili prizadevni člani društva ŠUDR./ Foto: ŠUDR

Verjeli, da je življenje povezano z božanstvi

Kelti so se v naših krajih naselili okoli 6. stoletja pred našim štetjem. Zgodovinarji to obdobje imenujejo latensko obdobje ali mlajša železna doba, ki jo je zaznamovala uvedba železnega rala, srpov, kos in drugega poljedelskega orodja. Takrat so se pojavile tudi žrmlje za mletje moke, razvilo se je kovaštvo. Kelti so postavili tudi temelj prve slovenske države Karantanije. Na Rifniku je bila njihova naselbina dejavna okoli 200 let, medtem ko so najstarejše predmete tu našli že iz 4. stoletja pred našim štetjem. Rifnik tako velja za eno pomembnejših poznoantičnih naselbin na Slovenskem, najdbe pa dokazujejo, da je bil ta markanten hrib nad Šentjurjem pri Celju poseljen vse od konca mlajše kamene dobe.

Veliko zanimanja je pritegnil ognjeni ples. / Foto: ŠUDR

Druid in umetniški vodja Keltskega dne Dominik Gračner je obiskovalcem povedal marsikatero zanimivost. / Foto: ŠUDR

Pletli košare, kovali železo, oblikovali glino …

Letošnja novost je bila, da so obiskovalci prvič uživali v keltskem ognjenem plesu. Priredili so tudi tekmovanje v metu sekire in lokostrelstvu, veliko časa je bilo namenjenega različnim igram, kulinaričnim užitkom in osvežitvi. »Občudovala sem ples keltske boginje Danu s tančicami in vodo ter ples s pahljačami v vetru. Zelo poseben je bil tudi prikaz obreda zahvale ob keltski žetvi,« nam je dejala ena od obiskovalk, ki je bila na Rifniku prvič. Ves čas prireditve so bile obiskovalcem na voljo delavnice za otroke, številni so z zanimanjem opazovali, kako se pletejo košare, kako se kuje železo, kako nastajajo izdelki iz gline in kako se rezbari.

Irena Zupanc ob gongu / Foto: ŠUDR

Na Rifniku so kuhali keltsko enolončnico. / Foto: ŠUDR

Letos so prišli na Rifnik tudi člani Zavoda Svibna, regijskega zavoda za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja iz Leskovca pri Krškem. »Prišli smo kot miroljubno keltsko pleme Latobiki, ki je v obdobju mlajše železne dobe živelo v Posavju – kot pleme, ki se veseli življenja in vseh dobrot, ki jih daje narava, ki rado potuje naokoli, da spozna nove prijatelje, nove prakse ter pokaže svoje veščine,« so razložili člani zavoda, ki so dojemanje življenja Keltov predstavili z replikami posavskih arheoloških najdb, pa tudi s prikazi nekaterih veščin, ki so jih obvladali. Na koncu pa so se, ker se že bliža jesensko enakonočje, tako imenovano obdobje druge žetve, s kratkim obredom zahvalili naravi za vse sočne plodove, ki jih te dni pobiramo.