Leta 1965 je na prvi dan tako imenovanega tedna narodnega bratstva na Manhattnu v New Yorku pod številnimi streli padel Malcolm X, eden najbolj prepoznavnih borcev za človekove pravice. Kot goreč pripadnik organizacije Nation of Islam (NOI), za katero so bili belci »modrooki vragi«, je v govorih temnopolte označil za nadraso in pridigal, da bi morali ustanoviti lastno državo, ločeno od njih. Z leti je svoja stališča omilil, zavrgel nasilje in se zavzemal za zmernejši islam, s čimer se je organizaciji močno zameril, najverjetneje pa si je s tem podpisal smrtno obsodbo. Ubit je bil 21. februarja 1965, star 39 let. Nekateri so mu očitali rasizem in sovraštvo do Judov, zaradi boja za enakopravnost muslimanske in temnopolte skupnosti pa se je vpisal v zgodovino ZDA.
Grožnje KKK
Kot Malcolm Little se je leta 1925 rodil v Omahi v zvezni državi Nebraska. Bil je četrti od sedmih otrok zakoncev Helen in Earla Littla, družina pa se je zaradi groženj kukluksklana najprej preselila v Milwaukee v Wisconsin, nato pa v Lansing, Michigan, kjer so bili tarče nadlegovanja skupine belopoltih rasistov Black Legion. Oče Earl je skupino obtožil, da so jim leta 1929 požgali domačo hišo, dve leti kasneje pa je tudi sam umrl. Uradno je njegova smrt zabeležena kot nesreča, saj naj bi ga povozil tramvaj, a je bila žena Louise prepričana, da so ga umorili rasisti. Malcolm je bil takrat star šest let, mamino prepričanje (ki so ga spodbujale tudi govorice v lokalni skupnosti) pa ga je zaznamovalo za vse življenje. Družina je potem le stežka shajala, saj ena zavarovalnica zaradi navedb, da naj bi Earl celo storil samomor, ni hotela izplačati življenjskega zavarovanja, druga pa jim je denar nakazovala v mizernih obrokih. Znašli so se v finančnih težavah, mamo so po živčnem zlomu zaprli v psihiatrično bolnišnico, otroke pa poslali v rejništvo. Kar 24 let so se borili za to, da so jo spravili na prostost, saj so jo razglasili za opravilno nesposobno in jo prisilno hospitalizirali.
Malcolm je bil odličen učenec, a je tik pred maturo pustil srednjo šolo, saj mu je eden od učiteljev zabrusil, da »pravo ni realen cilj za črnuha«. Imel je občutek, da v svet belcev ne spada. Nekaj časa je v Bostonu živel pri starejši sestri, pri osemnajstih pa se je preselil v newyorški Harlem. Našel si je službo in se znašel v svetu kockanja, preprodaje drog, ropov, zvodništva, kriminala … Vpoklicu v vojsko se je izognil s hlinjenjem duševne bolezni, po seriji vlomov v Bostonu, kjer so bile tarče bogate družine belcev, pa je bil s še štirimi pajdaši obsojen na od osem do deset let zapora. Star je bil 20 let.
A mu je, kot se to včasih zgodi, zapor rešil življenje in ga popeljal na pot iz kriminala. Pod vplivom sojetnika se je navdušil nad branjem, po spodbudi brata Reginalda pa se je začel pobliže spoznavati tudi z verskim gibanjem NOI, Nation of Islam, ki se je sčasoma radikaliziralo v separatistično, nacionalistično organizacijo, v kateri so poveličevali temnopolte. Malcolm je sprva le stežka sprejel vodilo skupine, da so belci hudiči, a se je sčasoma spomnil, da so bili vsi, s katerimi je prišel kdaj v stik, nepošteni, pohlepni, krivični … Zaradi sovražne nastrojenosti proti krščanstvu si je v zaporu prislužil vzdevek Satan. Z dušo, srcem in telesom se je predal NOI in bil v rednem stiku z njenim vodjo Elijahom Muhammadom. Leta 1950, ko se je tudi začel podpisovati kot Malcolm X, se je s pismom predsedniku Harryju S. Trumanu znašel na seznamu FBI. »X je nadomestil moje belo, suženjsko ime, ki ga je neki modrooki hudič vsilil mojim prednikom,« je o spremembi imena zapisal v avtobiografiji. »Bral sem Muhammadove pridige, pisal pisma, sprejemal obiske. Minili so meseci, ne da bi sploh pomislil, da sem za zapahi. Do tistega trenutka v življenju še nisem bila tako svoboden,« je kasneje opisal leta v zaporu.
»Takim je treba odrezati glavo«
Kmalu je postal najbolj znan predstavnik organizacije, ki se ji je pridruževalo vse več članov (v nekaj let s 500 na 30.000). Zagovarjal je separacijo temnopoltih in belcev, se zavzemal za ponos temnopoltih, ekonomsko neodvisnost in politično identiteto, kritiziral pa prevladujoča gibanja za državljanske pravice, zlasti načela nenasilnosti in integracije. Iz bostonskega pretepača se je prelevil v enega najpomembnejših temnopoltih nacionalističnih voditeljev v ZDA, v pogrebnem govoru so ga označili za črnega sijočega princa. Ljudje so ga radi poslušali in tudi gledali. Visok je bil 1,9 metra, bil naj bi tudi čeden, očarljiv in vedno urejen. Poročil se je z Betty Sanders, s katero sta imela šest hčera. Postajal je vse pomembnejši in prepoznaven. Bil je eden najpomembnejših ljudi v organizaciji, vanjo je pripeljal tudi boksarja Muhammada Alija, s katerim sta se spoprijateljila.
Po dvanajstih letih je 1964 tudi zaradi vse večjih nesoglasij z vodjo in »rigidnih« stališč izstopil iz organizacije, štiri dni kasneje pa ustanovil svoji organizaciji, Muslimansko mošejo (MMI) in Organizacijo afroameriške enotnosti (OAAU). Postal je sunit. Gre za največjo ločino islama, ki ji pripada skoraj 90 odstotkov muslimanov na svetu.
Začel je potovati po svetu, romal je v Meko, šel v Afriko in po Evropi. Med njim in ligo NOI pa je naraščala napetost, saj so ga imeli za izdajalca. Za dosego ciljev namreč ni več zagovarjal uporabe vseh sredstev (tudi oborožen upor in nasilje), prizadeval pa si je za pomiritev. Večkrat so ga poskušali ubiti, vodja lige Muhammad naj bi marca 1964 enemu od podrejenih zaupal, da bi morali »hinavcem, kot je Malcolm, odrezati glavo«. Splošno znano je bilo tudi, da je življenje vsakogar, ki se mu zameri, v hudi nevarnosti. Malcom X je vedel, da ima na hrbtu tarčo. Sledili so klici z grožnjami, FBI je imel informacije o načrtovanju napada nanj, NOI pa ga je nato tožil zaradi hiše, v kateri je stanoval. Še preden bi družino vrgli iz hiše, so februarja 1965 vanjo vrgli več molotovk. Družini se je uspelo rešiti, stavba pa je pogorela do tal. Grožnje so bile vse hujše in resnejše, teden dni po požaru pa so ga med govorom v dvorani Audubon Ballroom na Manhattnu ubili.
Prerešetali so ga
»Črnuh, daj tace iz mojega žepa!« je zadonelo med 400-glavo množico. Nastal je kaos, do Malcolma X je pritekel moški in ga ustrelil, še dva oborožena pa sta ob tem skočila na oder. Telesni stražarji ga niso mogli rešiti, ob pol štirih popoldne so v bolnišnici razglasili njegovo smrt. Ustreljen je bil kar 21-krat – v prsi, levo ramo, roke, noge. Enega od strelcev, Thomasa Hayerja, je množica pretepla še pred prihodom policije. Priče so kot druga dva strelca prepoznale še dva člana NOI, Normana 3X Butlerja in Thomasa 15X Johnsona. Marca 1966 so jih zaradi umora obsodili na dosmrtni zapor. Hayer je dejanje priznal, identitete drugih dveh strelcev pa ni hotel razkriti, rekel je le, da to nista soobtožena. Več kot deset let kasneje je v zaslišanju pred tožilstvom zatrdil enako, načrtovanja atentata pa obremenil štiri druge člane organizacije. Primera takrat niso znova odprli.
Butlerja, danes znanega pod imenom Muhammad Abdul Aziz, so izpustili leta 1985, Johnsona, ki si je ime spremenil v Khalil Islam, pa dve leti kasneje. Slednji je krivdo zanikal do smrti leta 2009, Aziz pa jo še danes. Leta 2021 sta bila na osnovi preučitve primera FBI razbremenjena krivde za umor, Aziz je leto dni kasneje vložil tožbo zoper mesto New York za 40 milijonov dolarjev odškodnine. Hayerja so na prostost izpustili 44 let po umoru, leta 2010, že dve desetletji prej pa je imel dokaj svobodne izhode.
V organizaciji NOI so vztrajno zanikali kakršno koli vpletenost v atentat, je pa njen vodja javno razglasil, da je Malcolm X dobil točno tisto, o čemer je pridigal. »Nismo ga hoteli ali poskušali ubiti. Vedeli pa smo, da ga bodo taka bedasta prepričanja privedla v smrt,« je pojasnil. Že takrat so se začele oblikovati številne teorije zarote, kdo je zares ubil Malcoma X – na seznamu so se znašli preprodajalci droge, newyorška policija, FBI, Cia, skoraj toliko kot v primeru atentata na J. F. K. leto in pol pred njim. Lani je družina napovedala stomilijonsko tožbo zoper newyorško policijo, Cio in FBI, in sicer zaradi prikrivanja dokazov, povezanih z atentatom, in vpletenosti vanj. Izkazalo se je namreč, da je bil v času atentata v občinstvu tudi policist v civilu, saj je nekdo nekaj ur prej časniku Daily Messy predal informacijo, da bodo Malcolma X med govorom ubili. Storili niso nič.
