V letu, ko Slovenska matica, ta najstarejša slovenska še vedno delujoča kulturna in znanstvena ustanova ter druga najstarejša slovenska založba, praznuje 160 let delovanja, so izvedli zanimiv projekt Knjiga me pomlaja: Matičina medgeneracijska literarna druženja. Pridružila se mu je družbena skupina starejših, vključenih v institucionalne oblike bivanja.
Eden od zavodov, kjer so projekt izvajali, je bil tudi Talita kum iz Postojne, ki je s svojo majhnostjo in domačnostjo prav nekaj posebnega. »Pri nas skrbimo drug za drugega, se cenimo in spoštujemo, smo majhen in resnično srčen dom starejših. Ko nas je Slovenska matica pozvala k sodelovanju pri projektu Knjiga me pomlaja, smo bili že na začetku navdušeni in smo idejo takoj sprejeli. Na začetku nas je sicer obdajalo malce strahu, saj vendar v tako majhnem domu mogoče ne uspemo pritegniti dovolj udeležencev. Ampak ni bilo tako, saj se je v projekt vključilo celo enajst udeleženk ter en udeleženec,« je bila zadovoljna Marica Ikanović, direktorica zavoda, kjer je projekt potekal v maju, udeleženci pa so postali pravi »literati«. Na štirih srečanjih so se srečali s prozo, pesništvom, dramo in digitalno pismenostjo. Zaradi izjemno zanimivih in čutečih vsebin se je vse skupaj zanje kar prehitro zaključilo, zato si želijo, da bi se tudi v bodoče ustvarjali takšni projekti, ki resnično bogatijo življenje in iz vseh udeležencev privabijo na dan dela, spisana z njihovo dušo in srcem.
Stanovalka zavoda Milojka Naglič je bila s srečanji zelo zadovoljna, saj je tudi v preteklosti veliko pisala. Vesela je bila, da je lahko prebrala svojo avtorsko pesem, ki jo je napisala vnukinji Niki. Pritegnile so jo tudi predstavljene zvočne knjige. Za 98-letno Mihaelo Božič je bilo to nekaj novega. Najbolj pa ji je v spominu ostala prva delavnica, ko so se spominjali svoje mladosti, otroštva. Tedaj so jo prevzeli spomini na brata in vojno. »Projekt je bil čudovit. Predstavnice Slovenske matice so razlagale enkratno in pustile pečat. Skozi vse povedano, predstavljeno si lahko marsikaj občutil. Na taka srečanja bi hodila vsak dan,« so bile besede 96-letne Mile Kavčič.
Večja dostopnost do knjig
Starejši so zaradi vključenosti v institucije in starostnih omejitev prikrajšani za mobilnost, s tem pa tudi za obisk knjižnic, knjigarn in kulturnih dogodkov, obenem potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja. Zaradi slabše digitalne pismenosti jim je tudi spletna ponudba tovrstnih vsebin manj ali celo nedostopna. S projektom z naslovom Knjiga me pomlaja: Matičina medgeneracijska literarna druženja (KmP), ki je bil namenjen osebam, ki potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja, so si pri Slovenski matici zadali, da s pomočjo literature in jezika povečajo dostopnost do kulturno-umetniške ponudbe. S tem namenom so organizirali mentorske medgeneracijske literarno-jezikovne delavnice, ki so jih vodili usposobljeni mentorji, to je umetniki in strokovni delavci s področja literature v sodelovanju z mladimi – študenti, vključenimi v Matičin Klub mladih.
Na delavnicah, ki so potekale v DSO Ljubljana Šiška, DSO Ajdovščina, Talita kum zavodu Postojna in DU Sežana, so udeležencem približali vse vrste literarnih besedil različne jezikovne zahtevnosti ter jih v medgeneracijski komunikaciji izobrazili o različnih formatih literarnih del, tako fizičnem, spletnem kot zvočnem in v obliki e-knjige, ter o njihovi nadaljnji uporabi. Da bi udeležencem izboljšali dostopnost do literarnih del, so izdali tudi zvočno knjigo, in sicer mladinski roman Ferija Lainščka z medgeneracijsko tematiko Življenje nima naslova in e-knjigo dokumentarnega romana Nataše Konc Lorenzutti Senca brez človeka.
Kot je v uvodniku zbornika Starost naj govori, vrsta let naj pokaže modrost!, ki je zaokrožil projekt, zapisala vodja in strokovna koordinatorka projekta Zarika Snoj Verbovšek, je udeležence delavnic družil skupni imenovalec: ljubezen do knjig, jezika, branja in kulture. A to ne pomeni, da so v delavnicah sodelovali le tisti, ki jih knjige v življenju od nekdaj redno spremljajo, pač pa tudi tisti, ki jim te zaradi različnih okoliščin v življenju niso bile tako dostopne, kot bi si nemara želeli.
Vsebina delavnic je temeljila na izbranih leposlovnih delih, podprta pa je bila tudi s primeri druge z literaturo povezane umetniške produkcije – filma, ilustracije, glasbe. Na tej podlagi pa so mentorji za udeležence pripravili različne kognitivne treninge in kreativne vaje pisanja, branja, govorjenja, dramskega nastopanja, tako da so udeleženci na različne načine spoznavali različne besedilne in jezikovne načine in jih tudi sami preizkušali in krepili ter tako izboljševali svoje jezikovne in umske sposobnosti.
»Spodbudili smo tudi njihovo ustvarjalnost, saj so se sami preizkusili v umetniškem jezikovnem ustvarjanju in se, ko smo njihova dela vključili v zbornik projekta, ki je dostopen na spletni strani Slovenske matice, posledično v družbo samozavestneje, proaktivno in odločno (ponovno) vključili. S tem smo starejšim vrnili glas v današnjem družbenem življenju in jim prisluhnili,« je ob zaključku dejala vodja projekta Zarika Snoj Verbovšek.
Zvočna knjiga
Zvočna in e-knjiga sta bili udeležencem dostopni v času izvajanja projekta, tako da so se spoznali s tema medijema, sedaj pa sta trajno dostopni na portalu BeletrinaDigital. Seznanili so jih tudi z dostopnimi kulturno-umetniškimi vsebinami na spletu: elektronskimi, video in zvočnimi produkti, do katerih so se na delavnicah o digitalni pismenosti naučili dostopati in jih tudi uporabljati. Udeležence so opolnomočili za dostopanje do spletnih strani založb, knjigarn, knjižnic s poudarkom na spletni ponudbi Slovenske matice in njihovih posnetih literarnih prireditvah, strokovnih predavanjih in posvetih o različnih temah slovenske kulture in družbe, s čimer so zmanjšali njihovo oviranost pri branju literature in dostopu do (aktualne) kulturno-umetniške ponudbe v slovenskem prostoru.
Kljub temu da so največ zanimanja za novodobno tehnologijo pokazali prav pri zvočnih knjigah, so si bili v veliki večini enotni, da je ni čez tiskano knjigo, ki jo lahko držiš trdno v svojih rokah, jo listaš in vonjaš duh papirja. Tako so bili navdušeni tudi nad knjižnim darom Slovenske matice, ki so ga prejele sodelujoče institucije, s čimer so jim pomagali obogatiti ali osnovati njihove domske knjižnice. Knjižne darove Slovenske matice je v okviru projekta prejelo še nekaj izbranih in zainteresiranih domov za starejše po vsej Sloveniji.
V zborniku, ki je nastal ob tem, so izšla besedila udeležencev, ki pokažejo, da projekt ni bil le dragocen prispevek za sodelujoče, ampak tudi za širšo skupnost, ki jo ti zapisi, če jim le nameni toliko posluha, enako dragoceno bogatijo. Z njimi se spomini, modrost in življenjske izkušnje udeležencev prenašajo naprej. Zlasti v času, ki je tako trmasto usmerjen v prihodnost in poveličevanje mladosti, se zdi poslušanje glasov starejše generacije nekaj, kar je vredno gojiti, poudarja vodja projekta. Ob tem v Slovenski matici izražajo upanje, da bodo tudi pri svojem dosedanjem sofinancerju, ministrstvu za kulturo, spet naleteli na posluh za tovrstne pomembne vsebine in z delno spremenjenim projektom nadaljevali tudi v prihodnjem letu.
