Sodobni človek je vseskozi izpostavljen takšnim in drugačnim sporočilom. Pomislimo: kamor koli se ozremo, pred seboj vidimo kakšen oglas, ko prisluhnemo radijskim valovom, poslušamo politika s polnimi usti obljub, prižgemo televizijo ... Celo ko se pogovarjamo s prijateljem, se utegne zgoditi, da nam bo nekaj obljubljal, vendar bo pri tem docela nejasen. Izkaže se, da je nejasnost temeljna značilnost mnogih oblik človeške komunikacije – od osebnih obljub do oglaševanja. Nova raziskava pa kaže, da ljudje pogosto namenoma uporabljajo nejasne izraze, saj si s tem prihranijo čas. Vendar to prinaša tudi določene pasti.
Nejasnost v obljubah je lahko torej priročen način za hitrejše reševanje situacij, vendar hkrati odpira vprašanja o zaupanju.
Hitrejše reševanje
Na primer, prijatelj reče: »Se slišiva kasneje.« Ali: »Te kmalu pokličem.« Nekdo, s katerim ste dogovorjeni in je zamudil, pa pravi: »Na poti sem.« Čeprav takšne izjave včasih niso zadovoljive in na marsikaj ne odgovorijo, jih večinoma sprejmemo brez prevelikega dvoma, četudi smo negotovi, ali se bodo dejansko uresničile.
Podobno je pri oglaševanju. Slogani, kot so tisti iz tehnoloških podjetij ali političnih kampanj, so prav tako oviti v nejasnost. Podjetje Nike, ki izdeluje športne copate in drugo opremo, obljublja: »Just do it« (»Samo naredi to«). Vendar se nihče ne vpraša, kaj natančno naj naredi ali kako. Enako je z vsakim političnim sloganom v smislu »zmoremo«. Takšna sporočila so posebej uspešna prav zaradi nejasnosti, saj omogočajo interpretacijo po različnih merilih. Zdi se, da bolj ko je obljuba splošna, učinkoviteje doseže in prepriča množice.
Giorgia Mannaioli z Univerze Roma Tre in njeni sodelavci so v raziskavi, katere izsledke so objavili letos, ugotovili, da nejasnost ni omejena zgolj na splošne obljube oglaševalcev, temveč je kar del vsakodnevne komunikacije. Ljudje pogosto uporabljamo nejasne izraze, kot je na primer »kmalu«, brez natančne opredelitve, kdaj in kako. Čeprav bi lahko bili bolj jasni, je tak opis za večino dovolj dober in omogoča vsaj osnovno predstavo.
Namenska nejasnost
Vendar lahko nejasnost povzroči težave, ko ni mogoče preveriti ali ovreči neke trditve. Mannaiolijeva in njeni sodelavci pravijo, da imajo najbolj prepričljivo moč prav tiste obljube, ki jih ni mogoče dokazati ali ovreči. Zaradi te nejasnosti lahko obljube iz političnih ali oglaševalskih sporočil (za slednje to še posebej velja) vsakdo interpretira po svoje. Takšne nejasne izjave pogosto vsebujejo izraze, kot so »več kot«, »vse«, »mnogo«, »nekateri«, kar jim dodaja implicitni pomen. Prejemnik sporočila vanje doda lastno interpretacijo, tako začne verjeti, da je bila ideja njegova. Na primer, pri sloganu »Samo naredi to« si vsak posameznik sam pove, kaj to zanj pomeni – govorimo o teku, hoji, skokih ali o čem drugem. Na koncu zaradi tako imenovanega egocentričnega pristranskega sklepanja začnemo zaupati tistim obljubam, za katere se zdi, kot da so del naše lastne odločitve.
