Juha joumou je, kot so zapisali Unescovi zapisnikarji, ki so jo leta 2021 uvrstili na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, posebna ne le zato, ker je pripravljena iz lokalnih sestavin, ki ji dajejo pridih tradicije, temveč tudi zato, ker je močno povezana s haitijskim bojem za svobodo in neodvisnost. Haiti, ki je bil nekdaj pod francosko kolonialno vladavino, je bil ena prvih držav, kjer so se zasužnjeni Afričani dvignili proti zatiralcem ter si priborili svobodo in neodvisno državo. Takrat je bila sicer ta država imenovana Saint-Domingue in je uradno prišla pod francosko okupacijo leta 1697, potem ko je Španija Franciji prepustila zahodni del karibskega otoka Hispaniola.
Da bi ohranili otoško kolonialno gospodarstvo, ki je bilo osredotočeno predvsem na proizvodnjo in izvoz sladkorja, kave in tobaka, so francoski lastniki plantaž zasužnjili skoraj osemsto tisoč Afričanov za vir delovne sile na otoku, tako da je Saint-Domingue od začetka do sredine 18. stoletja postal najdonosnejša kolonija na svetu. Po revoluciji, ki jo je vodil prav nekdanji suženj in prvi temnopolti general francoske vojske Toussaint Louverture, ter po dvanajstih letih spopadov je sile Napoleona Bonaparteja premagal Louverturjev naslednik Jean-Jacques Dessalines, kasneje cesar Jacques I., in Haiti je 1. januarja 1804 razglasil neodvisnost ter postal postal prva država Latinske Amerike in Karibov, ki je odpravila suženjstvo, in edina država v zgodovini, ustanovljena z uspešnim uporom sužnjev.
Juha, ki so jo kuhali za gospodarje
Kot so zapisali pri Unescu, je bila prav juha joumou tista, s katero so izpod francoskega jarma osvobojeni Haitijci praznovali svojo samostojnost. Sploh zato, ker je bila v času kolonizacije za sužnje prepovedana in se je smela z njo mastiti le družbena elita bele barve kože. Po osamosvojitvi so Haitijci začeli pripravljati juho joumou kot simbol svobode in enakosti ter kot izraz odpora proti kolonializmu.
Anekdota pravi, da je znamenitega 1. januarja 1804 Marie-Claire Heureuse Félicité Bonheur Dessalines, prva cesarica Haitija in žena Jean-Jacquesa Dessalinesa, kot prva razdelila bučno juho osvobojenim Haitijcem, ki so jo prej sicer tudi kuhali, vendar le za svoje gospodarje. Tako ima še danes ta krepčilna juha osrednje mesto med vsakoletnim praznovanjem 1. januarja oziroma dnevom neodvisnosti. Kot so poudarili pri Unescu, je pri kulturi priprave in uživanja juhe pomembno še to, da gre za opravilo, ki združuje tako družine kot širšo skupnost. Ženske vodijo potek kuhanja, pri tem pa jim pomagajo otroci, lokalni obrtniki izdelujejo aluminijaste lonce in druge pripomočke za pripravo juhe, kmetje pa obdelujejo zemljo in skrbijo za to, da se lahko v juhi znajde čim več izvrstnih pridelkov. Enotnega recepta sicer ni. Vsaka juha je posebna, saj se kuha na podlagi dosegljivih sestavin in po družinskih recepturah, ki se prenašajo iz roda v rod. Pomembnejše je to, pravijo Haitijci, da jih spominja na njihovo zgodovino, boj za enakost, ponos in na njihovo neodvisnost ter da združuje vse svobodne ljudi in jih povezuje z njihovimi koreninami.
