Leta 2020 so v okviru Kozjanskega parka pripravili evidenco visokodebelnih travniških sadovnjakov in našteli kar 110 vrst jablan in 60 vrst hrušk. Damjan Kmetič iz Sedlarjevega, vasice, ki leži med Bučami in Podčetrtkom, je eden tistih, ki se je odločil obuditi staro tradicijo pridelave starih sort jabolk, ki rastejo v travniških nasadih. Na ekološki sadjarski in čebelarski kmetiji Pr' Šenk danes pridelujejo stare sorte, kot so bobovec, mošancelj, krivopecelj, carjevič in druge, ki so nekoč tukaj kraljevale še v času Marije Terezije.
Kozjanska jabolka veljajo za nekaj posebnega, saj rastejo na visokodebelnih jablanah, razkropljenih po okoliških travnikih, in ne v intenzivnih nasadih nizkih sort tako kot večina drugih jabolk, ki jih lahko kupimo v trgovini in na tržnici. Nekoč so bila izredno cenjena, nato se jih je praktično iztrebilo, danes pa so ponovno zelo priljubljena.
Naša kmetija Pr' Šenk nosi letnico 1863, ko je oče mojega pradeda v te kraje prišel za carinika v času Avstro-Ogrske in tukaj vodil furmansko gostilno, v okviru katere so bila tukaj še prenočišča, ohranila pa se je vse do konca druge svetovne vojne. Jabolka v teh krajih so se začela saditi z dekretom Marije Terezije, ki je v 18. stoletju zaukazala zasaditi okolico domačij z različnim sadnim drevjem, da bi se izognili lakoti. Po drugi svetovni vojni se je začela uporabljati moderna mehanizacija, tako da so začeli na veliko sekati stare travniške nasade jablan, da so lahko kosili travo. Lahko rečemo, da so bile kosilnice največji krivec zato, da so jablane tod začele izumirati. Zato pa je pri nas na Kozjanskem mogoče najti primerke hrušk, ki izvirajo še iz časa Marije Terezije. Jablane v nasprotju s hruškami, ki imajo trd žilav les, preživijo bistveno manj časa. Najstarejši primerki jablan so iz časa po drugi svetovni vojni, torej so stari tam okrog osemdeset let.
Po kakšnem ključu pa ste izbirali sorte za nove nasade, saj je vseh teh starih sort jablan več kot sto?
Ko sem se leta 2016 odločil, da obudim tradicijo pridelave jabolk iz visokodebelnih travniških sadovnjakov, sem sorte malce prilagodil današnjemu povpraševanju in temu, katere so primerne za predelavo. Prav zato del sadovnjaka zavzema sorta topaz, ki sicer ni tradicionalna kozjanska sorta, je pa zato med ljudmi izredno priljubljena. Gre za češko sorto, ki so jo dobili s križanjem starih sort v osemdesetih letih, je pa odlična zato, ker je tako kot naše stare sorte odporna proti najrazličnejšim boleznim. Druge konzumne sorte jabolk, ki prevladujejo v sadovnjaku, so stare tradicionalne kozjanske sorte, na primer carjevič, krivopecelj, ontario in šampanjska reneta, ki je posebna tudi zato, ker jo lahko uživajo sladkorni bolniki. Za predelavo, največ pridelamo jabolčnega kisa in jabolčnika, pa sta sorti bobovec in štajerski mošancelj. So pa vse jablane, tudi topaz, visokodebelne in so zasajene na travnikih tako kot nekoč. Zrastejo nekje do višine osmih metrov in imajo tam do sedem metrov široko krošnjo.
Kako pa se obira ta visokodebelna jabolka. Morate uporabljati lestve?
Jabolka, ki se predelajo v jabolčnik ali kis, se lahko obirajo tako, da se veje stresejo in jih potem pobereš s tal, za tista, ki so namenjena za prehrano, pa je nujno uporabljati lestve, ker če hočeš imeti lepa jabolka, ni druge rešitve. Uporabljamo tudi posebne obiralce v obliki posebnih vreč, ki so nataknjene na palice, s katerimi lahko dosežeš višje veje, imam pa namen kupiti še obiralno ploščad, s katero si bistveno olajšaš delo v sadovnjaku v času obiranja.
Zato pa so te visokodebelne jablane starih sort v nasprotju s tistimi nizkorastočimi bistveno manj dovzetne za bolezni in škodljivce.
Da, načeloma teh jablan ni treba škropiti s fitofarmacevtskimi sredstvi. Jablane pred zimo zaščitim z dovoljenimi ekološkimi preparati zgolj zato, da so jabolka, ko dozorijo, videti lepša. Ker potrošniki večinoma še vedno kupujejo z očmi.
So slovenski potrošniki prepoznali kozjansko jabolko kot nekaj posebnega?
Vsekakor, kar dokazuje izredno dober obisk praznika kozjanskega jabolka v Podsredi. Verjetno je ta prireditev ena redkih v Sloveniji, na kateri ni nepotrebnega kramarskega blaga in iz Kitajske uvoženih drobnarij. Ta naš praznik še vedno ohranja krajevni kozjanski značaj, saj je na stojnicah mogoče kupiti le pridelke lokalnih kmetov in izdelke lokalnih obrtnikov. Po drugi strani pa je tudi naš trg bolj ko ne lokalnega značaja, saj je večina nas, ki negujemo visokodebelne nasade, manjših pridelovalcev. Večino jabolk se proda na prazniku kozjanskega jabolka in pa v krogu strank, ki si ga ustvari vsak posamezni pridelovalec, nekaj jih pokupijo šole in vrtci.
Koliko pa je sploh pridelovalcev teh tradicionalnih visokodebelnih sort jabolk danes na Kozjanskem?
Številke ne poznam, a nas ni veliko. Je nekaj posameznikov, ki so tako kot jaz začeli obujati te travniške nasade, ampak vseeno ne moremo govoriti o tem, da gre za neko veliko zgodbo o preporodu kozjanskega sadjarstva, saj večina večjih pridelovalcev nima jabolk iz visokodebelnih nasadov. Težava teh naših nasadov je v tem, da rodnost ni vsako leto enaka. Letos je na primer letina nadpovprečno dobra, celo rekordna. Predlani je bila pozeba, lani toča, tako da smo zelo odvisni od vremena.
Kako pa je s sadikami teh starih sort? Menda je po njih izredno veliko povpraševanje?
S sadikami oziroma drevesničarsko pridelavo se danes ukvarjajo v sklopu Kozjanskega parka, kjer imajo tudi kolekcijski nasad vseh starih sort visokodebelnih jablan in hrušk, ki so rastle in še rastejo na Kozjanskem. Sicer je bil ta park nekoč povsem drugačnega značaja. Reklo se mu je Spominski park Trepče in je bil leta 1981 ustanovljen v spomin na Josipa Broza - Tita, ki se je rodil v bližnjem Kumrovcu in otroška leta preživljal v teh naših krajih, saj je bila njegova mama doma iz Trepč. Še danes je na Javerškovi domačiji, kjer je bila doma njegova mati Marija, spominska tabla. Leta 1991 je pristojnost nad parkom prevzela država in ga leta 1999 preimenovala v Kozjanski park. Je pa nad sadikami teh starih sort izredno povpraševanje. Kot vem, je treba sadike, ki jih prodajajo pozno jeseni, rezervirati že spomladi.
Kako pa je s podnebnimi spremembami in jablanami? Se bo glede na spremenjene vremenske razmere sortna sestava kaj menjala, tako kot na primer pri drugih sadnih sortah?
Bolj gre za to, da se jabolka obirajo bistveno prej. Letos smo jih pobirali štirinajst dni prej kot običajno. Največja težava je v tem, da se jablane prehitro razvijejo spomladi, potem pa marca ali aprila pride do pozebe. Kakor opažam, je to daleč največja težava.
Nekoč so se jabolka kupovala za ozimnico. Celo tisti, ki so živeli v blokih, so jih shranjevali v kleteh. Se danes še kupujejo na tak način?
Vedno manj. Tisti, ki živijo v blokih, jih kupujejo sproti, tisti, ki živijo v hišah, pa še vzamejo kakšen zabojček. Ampak tudi v kleteh imajo jabolka krajši rok trajanja in pogosto ne zdržijo do spomladi. Idealna temperatura za skladiščenje jabolk je tri stopinje Celzija ob devetdesetodstotni vlagi, zato jih na daljši rok lahko potrošniki doma hranijo tudi v hladilniku.
