Hamburški zrezek je v osnovi polpet iz mlete govedine in velja za predhodnika hamburgerja, ki so mu slavo spisali v ZDA. Kot pravijo zgodovinski viri, se je popotovanje mletega mesa v eno najbolj priljubljenih jedi na svetu začelo v Mongoliji, kjer so divji jezdeci in vojščaki Džingiskana koščke jagnjetine in ovčetine dajali pod sedla, da so se sploščili in postali mehki ter žvečljivi, saj so jih uživali v surovi obliki, da jim ni bilo treba sestopati s svojih konjev.

Ko je Džingiskanov vnuk Kublajkan (1215–1294) vdrl v Moskvo, je njegova tovarišija s seboj prinesla pod sedli zmehčano meso, ki so ga Rusi poimenovali tatarski biftek – pač zato, ker so Mongole imenovali Tatari. V mnogih letih so ruski kuharji to jed prilagodili in razvili ter jo oplemenitili s sesekljano čebulo in surovimi jajci, s tem da so ovčetino in jagnjetino zamenjali z govedino. V 15. stoletju je bilo uživanje mletega govejega mesa sicer že iskana poslastica v Evropi, ko pa so ladje iz Hamburga redno začele obiskovati ruska pristanišča, so mornarji od tam na zahod Evrope prinesli še tatarski biftek in ga stoletja kasneje izvozili v ZDA, kjer je dobil današnje ime hamburški zrezek oziroma hamburger. V poznem 19. stoletju je namreč ta polpet, kot so poimenovali novotarijo iz Evrope, postal priljubljen na jedilnikih številnih restavracij v newyorškem pristanišču. Šlo je za ročno mleto govedino, ki so jo rahlo nasolili, pogosto tudi dimili in jo običajno stregli v surovi obliki skupaj s čebulo in krušnimi drobtinami, konec 19. stoletja pa so na stojnicah s hrano vzdolž newyorškega pristanišča že ponujali tudi pečene hamburgerje.

Za najstarejši dokument, ki omenja hamburški zrezek, tako velja jedilnik restavracije Delmonico iz New Yorka in sega v leto 1873, omenjeno pa je še, da je bila cena tega zrezka dvakrat višja od pečenega govejega fileja. Leta 1887 je neko newyorško prenočišče že oglaševalo skodelo kave, hamburški zrezek in kruh za 10 centov, nekaj ​​let kasneje, leta 1891, pa so v časopisu Boston Globe objavili oglas za mesnico, ki je prodajala kuharsko knjigo z receptom za hamburger na toastu. Pravo slavo je hamburger v pravi podobi, kot ga poznamo danes, torej med polovicama štručke, doživel leta 1904, ko je na svetovni razstavi v St. Louisu novinar časopisa New York Tribune pisal o novem sendviču, ki so ga tam stregli in so ga imenovali hamburger. Prvo verigo hitre prehrane s poudarkom na hamburgerjih pa sta leta 1921 v mestu Wichita v Kansasu ustanovila Walter Anderson in Edgar Ingram in jo poimenovala White Castle. Šele leta 1948 jima je sledil McDonald's, Burger King pa leta 1954.