Vlada je upoštevala pobude reševalcev, policistov in zavoda Reševalni pas, da na cestah in avtocestah izdatneje kaznuje tiste, ki reševalcem otežujejo reševanje. S 500 evri in tremi kazenskimi točkami bodo po novem kaznovani vozniki, ki ne bodo vzpostavili reševalnega pasu ali bodo vozili po vzpostavljenem reševalnem pasu in s tem ovirali voznike intervencijskih vozil, pa tudi vsi, ki bodo izkoristili intervencijska vozila ter se za njimi vozili skozi gnečo. Kazen za tovrstne prekrške je bila doslej občutno nižja: nevzpostavitev varnostnega pasu je voznika stala 200 evrov in priključitev vozilu na nujni vožnji 300 evrov, medtem ko izkoriščanje reševalnega pasu sploh ni bilo kaznovano. Čeprav se zdi nerazumljivo, se reševalci na cestah še vedno prepogosto srečujejo z vozniki, ki tega ne upoštevajo.

»Gre za pomembno spremembo, ki so jo predlagali tudi v civilni družbi, gasilci in reševalci,« je poudarila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek in dejala, da cilj nove zakonodaje ni pobiranje kazni, temveč krepitev zavedanja, da je ogrožanje življenj reševalcev, policistov in gasilcev, medtem ko rešujejo življenja drugih, nesprejemljivo in zavržno. »Upam, da bosta že sprememba in dopolnitev zakona o pravilih cestnega prometa dovolj, da se bodo ljudje zavedali nesprejemljivosti takšnega ravnanja,« je izrazila upanje ministrica.

Pet minut preveč

V zavodu Reševalni pas so z rešitvijo zadovoljni. »Zagovarjamo sicer preventivo in ozaveščanje, a smo predlagali dvig glob, saj je to pomemben korak, predvsem za tiste, ki menijo, da je tako početje v Sloveniji sprejemljivo in ostaja nekaznovano. Čeprav je potrebnih več aktivnosti tako pri ozaveščanju, nadzoru, kaznovanju in obveščanju, je zakonska podlaga zagotovo korak k dodatnemu preprečevanju nevarnega in primitivnega početja posameznikov,« pravijo v zavodu, ki ga je ustanovil reševalec in prostovoljni gasilec Anže Albreht. K temu ga je leta 2013 spodbudila nesreča na avtocesti med počivališčem Lom in izvozom Unec. Takrat so gasilci PGD Dolnji Logatec posneli vožnjo gasilskega vozila skozi kolono po avtocesti. Gasilci so tekli pred gasilskim vozilom in mu utirali pot med nepravilno razporejenimi vozili. Posnetek vožnje, ki bi jo sicer prevozili v dveh minutah, je bil dolg sedem minut!

Anže Albreht na pomembnost reševalnega pasu opozarja od leta 2013. / Foto: Nik Erik Neubauer

Anže Albreht na pomembnost reševalnega pasu opozarja od leta 2013. / Foto: Nik Erik Neubauer

Po desetletju opozarjanja in številnih posnetkih nepravilnega razvrščanja se razmere na naših cestah izboljšujejo. »Priznati moram, da se naša prizadevanja iz leta v leto vse bolj izražajo na cestah. Ob zastojih zaradi trčenja dandanes redko najdemo voznike, ki niso razvrščeni pravilno, nekoliko slabše je ob zastojih, ki so bodisi vsakodnevni (jutranje in popoldanske konice) ali pa nastajajo zaradi del na cesti. Prosta intervencijska pot lahko resnično pomeni mejo med življenjem in smrtjo, tega se morajo vozniki zavedati v vsakem trenutku, ko so na cesti. Prav tako tega, da bodo lahko že v naslednji minuti sami potrebovali nujno medicinsko pomoč ali pa pomoč katere druge intervencijske službe,« je Anže Albreht pred časom povedal za Nedeljski dnevnik.

Reševalni pas ob vsakem zastoju

Po nekaterih podatkih se ob pravilnem razvrščanju vozil verjetnost za preživetje žrtve poveča za 40 odstotkov. Albreht se rad izogiba številkam, navede pa eno, ki je zanesljiva: pri človeku z zastojem srca se vsako minuto za deset odstotkov zmanjšajo možnosti za preživetje po oživljanju. Ko torej reševalci v prometu izgubijo sicer v življenju nekaj zanemarljivih minut, je to za ponesrečenega lahko usodno. »Če vozila v zastoju niso ustvarila lepega reševalnega pasu, to razdraži ekipo, ki je že tako ali tako pod stresom in osredotočena na delo. Če se mora voznik ukvarjati še z nepravilno ustavljenimi vozili, je to dodaten sprožilec. Misli niso tam, kjer bi lahko bile, če bi bil zastoj postavljen ustrezno. Izgubimo tudi veliko časa,« je za naš časopis še razmišljal reševalec in poudaril, da je reševalni pas treba ustvariti ob vsakem zastoju ali ustavljanju vozil na avtocestah ali hitrih cestah, in ne le takrat, kadar zastoj nastane zaradi nesreče.

Po nekaterih podatkih se ob pravilnem razvrščanju vozil verjetnost za preživetje žrtve poveča za 40 odstotkov.

»Tudi ko zaradi del stojite na cesti, mora ekipa nujne medicinske pomoči v najbližjo bolnišnico prepeljati denimo hudo bolnega otroka.« Na avtocestah ali hitrih cestah to storimo z ustavljanjem na levo ali skrajno desno stran vozišča, na lokalnih in regionalnih cestah pa reševalnim vozilom in drugim vozilom na nujni vožnji prosto pot omogočimo čim prej na primernem kraju. V zavodu Reševalni pas letos pričakujejo intenzivno leto, saj se obetajo obsežne obnove na pomembnih odsekih avtocest in hitrih cest, kar bo ob trenutnih obremenitvah povzročalo še dodatne zastoje.

Od sprehodov do modnega fotografiranja

Čakanje v zastoju res ni prijetno, a to ni opravičilo, da smemo takrat početi, kar se nam zljubi. Kljub temu smo samo lani pisali o primerih, ko je druščina ob zastoju zaradi prometne nesreče iz avta vzela harmoniko in pripravila veselico. Izjemno nevarno zanje ter zelo nespoštljivo do poškodovanih in udeleženih v nesreči. V enem od zastojev je bil čakajoči tako zvedav, da je za potešitev svoje radovednosti o nesreči preplezal ograjo med avtocestnima pasovoma. Reševalci vedo povedati tudi zgodbe, kako so ob zastojih videli otroke na kahlicah, sprehajalce med avtomobili, lastnike psov, ki so ta čas izkoristili za sprehod svojih kosmatincev, na odstavni niši pa si je spletna vplivnica zaželela modnega fotografiranja. 

Priporočamo