V letu 2025 bo svet proslavil 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Vse leto se bodo vrstili s tem povezani dogodki. Prvi bo že konec januarja, ko bo minilo 80 let, odkar je sovjetska Rdeča armada osvobodila nacistično taborišče Auschwitz-Birkenau. Udeležbo na komemoraciji so napovedali številni evropski voditelji. Rusija, danes agresorka v Ukrajini, ni povabljena. Skoraj zagotovo bo manjkal izraelski premier Benjamin Netanjahu, saj bi ga lahko prijeli, ker je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti; Mednarodno kazensko sodišče je izdalo nalog za njegovo prijetje.
Poiskali smo še nekaj drugih obletnic v letošnjem letu: v znanosti, umetnosti, politiki in družbi, tudi nekaj takšnih, ki niso spremenile toka zgodovine, vendar spomin nanje v nas morda vzbudi prijetno razpoloženje.
Osvoboditev Auschwitza
• Pred 60 leti, 24. januarja 1965, je v starosti 90 let umrl nekdanji predsednik vlade Združenega kraljestva Winston Churchill, eden največjih voditeljev 20. stoletja.
• Pred 80 leti, 27. januarja 1945, je ruska Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz, v katerem je med drugo svetovno vojno umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi.
• Bob Marley, jamajška kulturna ikona, ki je reggae glasbo iz barakarskega naselja ponesel v svet, se je rodil 6. februarja pred 80 leti. Umrl je leta 1981.
• Pred 20 leti smo si lahko ogledali prvi video posnetek na youtubu. Spletno platformo za objavo posnetkov so 14. februarja 2005 v Kaliforniji ustanovili trije nekdanji zaposleni pri PayPalu. Danes ima vsak mesec skoraj tri milijarde aktivnih uporabnikov.
130 let od velikega potresa
• Papež Janez Pavel II. je umrl 2. aprila pred 20 leti, 19. aprila ga je nasledil papež Benedikt XVI.
• V Kambodži se bodo spomnili 50. obletnice enega najhujših genocidov v zgodovini. Začel se je 17. aprila 1975, ko so Rdeči Kmeri zavzeli prestolnico Phnom Penh in je na oblast prišel njihov voditelj Pol Pot. Zaprl je meje in oznanil uvedbo komunistične agrarne družbe ter dal sistematično pobiti vse, ki niso sledili tej utopiji. Približno dva milijona Kambodžanov – četrtina prebivalstva – je umrlo pod njegovo vlado.
• Minilo bo 130 let od velikega ljubljanskega potresa. Rušilni potres z magnitudo 6,1 je na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895, povzročil veliko škodo v Ljubljani in okolici, umrlo je 21 ljudi.
• 29. aprila bo 160. obletnica rojstva arhitekta Maksa Fabianija, ki je skupaj s svojim sodobnikom Jožetom Plečnikom postavil temelje moderne arhitekture na Slovenskem.
• 9. maj je dan zmage nad nacizmom in fašizmom, letos 80. obletnica konca druge svetovne vojne. Je tudi dan Evrope.
• Soška fronta, potekajoča od vrha Rombona in vse do izliva Soče, v skupni dolžini več kot 90 kilometrov, je bila eno najtežjih bojišč prve svetovne vojne. Izbruhnila je pred 110 leti, 23. maja 2015, ko so italijanske enote prestopile mejo in začele napredovati v notranjost takratne Avstro-Ogrske.
• Žrelo je ameriški filmski triler, ki ga je režiral Steven Spielberg in temelji na romanu Petra Benchleyja. Premiera je bila 20. junija 1975. Zgodba o velikem belem morskem psu, ki napada plavalce v počitniškem mestecu, velja za prvo veliko poletno filmsko uspešnico.
30 let od genocida v Srebrenici
• Žalostna je 30. obletnica srebreniškega genocida – 7. julija 1995 so bosanski Srbi pod vodstvom generala Ratka Mladića in takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžića zavzeli Srebrenico, sledil je poboj več kot 8000 muslimanskih dečkov in mož, vseh žrtev še niso našli. Mladić in drugi častniki so bili obsojeni za vojne zločine in genocid pred sodiščem v Haagu. Številni osumljenci so še na prostosti.
• Disneyland praznuje 70 let – 17. julija 1955 so v Anaheimu v Kaliforniji odprli prvi zabaviščni park družbe Walt Disney. Kasneje so jih zgradili še v Tokiu, Parizu, Hongkongu in na Floridi.
• Ob koncu druge svetovne vojne so ZDA 6. in 9. avgusta 1945 odvrgle atomski jedrski bombi na japonski mesti Hirošima in Nagasaki. Eksploziji sta ubili od 129.000 do 226.000 ljudi, večinoma civilistov.
Najdrznejši rop pri nas
• Pred 40 leti, 10. oktobra 1985, je umrl ameriški režiser, igralec, scenarist in producent Orson Welles. Zaslovel je, ko je 30. oktobra 1938 po radiu predvajal igro Vojna svetov. Prepričljiv opis invazije Marsovcev je povzročil paniko med poslušalci, ki so preslišali uvodno razlago, da gre za igro. Njegov film Državljan Kane iz leta 1941 sodi med najboljše filme vseh časov.
• Minilo bo 20 let od najdrznejšega ropa v slovenski zgodovini, ko je skupina dobro pripravljenih kriminalcev v noči na 1. november 2005 izpraznila 420 sefov SKB banke v Ljubljani.
• Let nad kukavičjim gnezdom režiserja Miloša Formana z Jackom Nicholsonom velja za enega najboljših filmov v 70. letih prejšnjega stoletja. V kinematografe je prišel pred 50 leti, 19. novembra 1975.
• Španski diktator Francisco Franco je umrl pred 50 leti, 20. novembra 1955. Španci, ki so pretrpeli Francovo represijo, so se po koncu diktature borili za odstranitev vseh spominskih obeležij, posvečenih režimu.
• Pred 20 leti, 22. novembra 2005, je v Nemčiji na oblast prišla prva kanclerka, Angela Merkel, nemška železna lady. Decembra leta 2021 se po 16 letih ni več potegovala za nov kanclerski mandat, nasledil jo je Olaf Scholz.
• Miki Muster (uradno Nikolaj Muster), ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser, se je rodil pred 100 leti, 22. novembra 1925 v Murska Soboti. Njegovi najbolj znani stripovski junaki so Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik. Umrl je leta 2018.
• Pred 70 leti, 1. decembra 1955, je v Montgomeryju v Alabami temnopolta šivilja Rosa Parks sedla na avtobus in odklonila izpolnitev zahteve, naj sedež odstopi belemu moškemu, zaradi česar so jo na podlagi kršenja zakona o rasnem ločevanju aretirali in zaprli. Začelo se je gibanje za državljanske pravice temnopoltih. Rosa Parks je umrla leta 2005.
• 16. decembra bo 250. obletnica rojstva britanske pisateljice Jane Austen. Njena najbolj znana dela so Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost, Mansfield park, Emma ... Umrla je leta 1817.
• Pevka šansonov Edith Piaf – pariški vrabček – se je rodila 19. decembra 1915 v Parizu. Kot najstnica je pela na ulici, dokler je leta 1935 ni odkril lastnik znanega nočnega kluba. Njene najbolj znane pesmi so La vie en rose, Milord, Mon dieu, Non, je ne regrette rien ... Umrla je leta 1963 in velja za največjo francosko pevko vseh časov.
• Mineva 30 let od podpisa daytonskega mirovnega sporazuma, ki so ga sprte strani z ozemlja bivše SFRJ po pogajanjih novembra leta 1995 sklenile v ameriškem Daytonu, z njim končale štiriletno vojno v Bosni in Hercegovini ter odločile o njeni prihodnosti. Dokončno različico so podpisali 14. decembra 1995 v Parizu.
• Doktor Živago je ameriško-italijanski film iz leta 1965, ki je posnet po romanu ruskega nobelovca Borisa Pasternaka in prepleta ljubezensko zgodbo ter krute čase oktobrske revolucije. Film so prvič predvajali 22. decembra 1965 v New Yorku in je eden najbolj znanih epskih filmov vseh časov.
• 28. december 1895 velja za rojstni dan kinematografov. Brata Lumière sta pred 130 leti v kavarni Grand Café v Parizu prikazala deset kratkih filmov, za katere je bilo treba plačati vstopnico.
