Na naših sodiščih se vrstijo obravnave tujih državljanov, ki jim sodijo po 308. členu kazenskega zakona zaradi nedovoljenega prehajanja državne meje. Sem spadajo tako tisti, ki nezakonito vstopijo v našo državo, kot tisti, ki se ukvarjajo s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop, nezakonito spravljajo k nam in s tem dejanjem celo služijo oziroma pridobivajo nesorazmerno premoženjsko korist. Za dejanje, ko nekdo pomaga tujcem pri nedovoljenem prestopu na naše ozemlje in pri tem celo ogrozi njihovo življenje, kazenski zakonik predpisuje kazen od enega do osmih let zapora in denarno kazen.

Mila kazen za prvi »greh«

Samo v tem tednu je bilo na slovenskih sodiščih razpisanih 38 kazenskih obravnav po tem členu, obtoženih pa je več, saj v nekaterih primerih sodijo več ljudem, ki so se združili v kriminalno združbo, ki se organizirano ukvarja s tihotapljenjem ljudi čez mejo. Še veliko več je tistih, ki so se zaradi tega znašli v priporu in na sojenje še čakajo v naših zaporih. Ti pa so prenatrpani ravno zaradi ljudi, ki nezakonito bivajo v naši državi ali so pomagali pri tihotapljenju migrantov. Ker so zadeve priporne, imajo pri obravnavi prednost, zato so sodišča tovrstne primere obravnavala tudi med sodnimi počitnicami.

Na celjskem okrožnem sodišču so nedavno na 21 mesecev zapora in 1500 evrov denarne kazni obsodili 23-letno srbsko državljanko Marijo Pavlović, ki so jo slatinski policisti konec maja ustavili blizu bencinskega servisa v Podplatu pri Rogaški Slatini. V izposojenem avtomobilu je prevažala peterico Turkov. Dva od njih sta bila še mladoletna, enega pa je imela celo v prtljažniku. Srbsko državljanko po prestani kazni čaka tudi petletni izgon iz države. Gre za dokaj milo kazen, za kakršno se je Pavlovićeva že vnaprej dogovorila s tožilstvom, saj je dejanje priznala. Celjska kazenska sodnica Gordana Malović ji je dogovorjeno kazen, v primerjavi s tožilstvom, še znižala za mesec dni. Dejansko jo je tako Marija Pavlović, ki jo je po uradni dolžnosti zagovarjal odvetnik Jurij Preložnik, dobro odnesla, saj naj bi šlo za njen prvi tovrstni »greh«. Zdaj že pravnomočno obsojena srbska državljanka, sicer samostojna podjetnica, na sodišču o okoliščinah, ki so jo pripeljale na kriva pota, ni povedala praktično nič. Dejala je le, da krivdo priznava. Na vprašanje, kako je našla avto in tujce in kako je vedela, kje naj jih čaka, pa je odgovorila, da je vsa navodila prejela prek SMS-sporočila na svoj telefon.

Porast tudi na Celjskem

Na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju letos beležijo znaten porast kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. »Do začetka septembra 2024 smo obravnavali že 42 kazenskih ovadb, lani v celem letu pa 24. Na sodišče smo do začetka septembra vložili 28 neposrednih obtožnic (brez opravljene preiskave), tri zahteve za preiskavo in osem obtožnic po preiskavi, skupno torej 36, medtem ko smo jih lani v celem letu skupaj vložili deset, od tega eno neposredno obtožnico, 17 zahtev za preiskavo in devet obtožnic po preiskavi. Obsodilnih sodb je bilo letos do zdaj 24, lani v celem letu pa 14, medtem, ko je bil pripor odrejen v 29 zadevah, lani v celem letu pa 12,« statistične podatke strne vodja celjskega okrožnega tožilstva Simona Kuzman Razgoršek.

Očitno je torej tudi ona postala žrtev kriminalne združbe, ki jo je pridobila na svojo stran, da bi zanje opravila umazani posel. Ko jo je zagovornik vprašal, ali so ji povedali, kaj jo čaka pri nas, če jo bodo ujeli policisti, je povedala, da so ji rekli, da jo bodo zagotovo kar izpustili. Češ da je to le manjši prekršek, in ne kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporno kaznijo in še plačilom denarne kazni. Gre namreč za zaslužek iz koristoljubja in izkoriščanje težkih življenjskih razmer ilegalnih prebežnikov, med katerimi sta bila, v njenem primeru, tudi dva mladoletna.

»S tem dejanjem ste vsaj enega od njih, ki ste ga prevažali v prtljažniku avtomobila, izpostavili nevarnosti in ogrozili njegovo življenje,« je sodnica dejala Srbkinji, ki naj bi zgolj izvršila dejanje, za katerim stoji hudodelska združba. V tem primeru je torej tujce naložila v avto na Hrvaškem, prek Slovenije bi jih morala prepeljati v Italijo, vsak od njih pa bi za takšno pot odštel več tisoč evrov. A v tem primeru so policisti vsem prekrižali načrte. Marija Pavlović ostaja v ženskem zaporu na Igu, kjer je bila v priporu že vse od prijetja v maju.

Največ Sircev in Turkov

Največ nedovoljenih vstopov tujcev v našo državo so policisti do konca julija letos zaznali na območju Policijske uprave Novo mesto, in sicer 83,2 odstotka vseh. Na državni meji s Hrvaško pa je bilo obravnavanih 97,3 odstotka vseh nedovoljenih vstopov. Med temi, ki so jih policisti ustavili na meji s Hrvaško, je letos občutno več državljanov Sirije, in sicer kar 8781, medtem ko jih je bilo lani v enakem obdobju »le« 727. Precej več je tudi državljanov Turčije, letos 2209, lani pa 997. Od 25.786 tujcev, ki so nedovoljeno vstopili v našo državo v prvih sedmih mesecih, jih je velika večina, kar 24.805, vložila prošnjo za mednarodno zaščito. Lani v enakem obdobju je bilo takih 25.600. Prav tako so do konca julija letos policisti obravnavali 977 tujcev, ki so pri nas bivali nezakonito, a je teh manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 1360. Največ je Albancev, sledijo Makedonci in državljani Moldavije. Več kot lani v enakem obdobju je letos k nam prišlo Egipčanov, nekaj več pa je tudi Filipincev ter državljanov Indije in Nepala. 

Priporočamo