V Bakuju se je v ponedeljek začela podnebna konferenca ZN (COP29). Slovenski premier Robert Golob je odpovedal prihod, prav tako predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Najbolj neposredni pa so še pred začetkom vrha bržkone bili v Papui Novi Gvineji, kjer so se odločili, da delegacije sploh ne bodo poslali. Njihov zunanji minister je pojasnil, da je COP29 zanje »popolna izguba časa«. Kaj torej od konference sploh pričakovati in na kaj velja biti posebej pozoren?
Zakaj je konferenca pomembna? Delegati, ki se zbirajo v glavnem mestu Azerbajdžana, upajo predvsem, da bodo dosegli dogovor o glavni točki dnevnega reda: letnem podnebnem financiranju za države v razvoju v vrednosti do bilijon dolarjev, kar naj bi nadomestilo stari cilj sto milijard dolarjev. Zaradi vse večjih težav zaradi podnebnih sprememb se je slednja številka izkazala za prenizko. Globalni dogovor o trgovanju z ogljikom, če se tako izrazimo, bo torej visoko na dnevnem redu, saj bodo države poskušale najti načine za ustvarjanje pritoka denarja, ki ga potrebujejo za razogljičenje, da bi omejili segrevanje ozračja pod dvema stopinjama Celzija.
Bodo govorili še o čem drugem? Takšna srečanja so priložnost za bilateralna srečanja in razprave o temah, ki se zdijo državam pomembne. Tako so na dnevni red dodali tudi kitajski predlog — podan v imenu skupine držav »BASIC«, vključno z Brazilijo, Indijo in Južno Afriko —, naj vrh obravnava »omejevalne trgovinske ukrepe«.
V čem je smisel srečanja, če bo toliko svetovnih voditeljev odsotnih? Res je, da tam ne bo niti aktualnega ameriškega predsednika Bidena niti kitajskega predsednika Xi Jinpinga, a bodo vendarle prisotne dobro zastopane delegacije številnih držav.
Slovenija? Po napovedih bo Slovenijo med drugim zastopala glavna podnebna pogajalka z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Tina Kobilšek. V prvem tednu bo v Bakuju prisoten tudi državni sekretar na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl. V drugi polovici konference, ko pogajanja potekajo na ministrski ravni, naj bi se dogodka udeležil minister za okolje Bojan Kumer, ki naj bi ostal do zaključka.
Velikih odločitev torej ni pričakovati? Razen morebitne odločitve glede iskanja potrebnega denarja, posebej odmevnih odločitev res ni pričakovati. Je pa vrh pomembna stopnička za COP30, ki bo čez leto dni v Braziliji.
Kaj bo čez leto dni? Napovedati, kaj se bo zgodilo naslednjega novembra, je težko, saj je ena od velikih neznank stališče novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bo zaprisegel januarja in ki je doslej veljal za skeptika in zanikovalca podnebnih sprememb.
Zakaj so za letošnje srečanje izbrali ravno Azerbajdžan? Proces izbire lokacij za gostovanje konference je bil deležen nemalo kritik, saj se vrhovi pogosto odvijajo v državah s slabimi okoljskimi politikami. A podobno kot pri Evroviziji tudi tu velja glasovanje v regionalnih blokih. V zadnjih letih so konference med drugim potekale v Egiptu in Združenih arabskih emiratih, kjer so dogodek izkoristili za pogovore o poslih in nameravajo do leta 2030 povečati proizvodne zmogljivosti državnega proizvajalca nafte za 42 odstotkov.
Kaj vrh prinaša običajnim ljudem? Nič posebnega. Gre za politično srečanje, katerega morebitne sklepe in dogovore bo treba prenesti v prakso, kar je najtežji del. Zato hitrih sprememb ni pričakovati — ne v svetu in ne v Sloveniji.
