Hudi nalivi in poplave na Poljskem, Češkem, v Avstriji, Romuniji ter na Madžarskem so terjali številne smrtne žrtve, več sto tisoč ljudi je moralo zaradi naraščajočih vodotokov zapustiti domove. Niti Dunaju poplave tokrat niso prizanesle. Ocenjujejo, da je smrtnih žrtev po Evropi več kot 20, več ljudi še vedno pogrešajo.
Število žrtev na Poljskem, denimo, je po zadnjih informacijah naraslo na pet, potem ko se je kirurg, ki se je vračal z dela, utopil v jugozahodnem mestu Nisa, kjer so s čolni evakuirali bolnišnico in bolnike. V južnih mestih Bielsko-Biala in Ladek-Zdroj so umrli še štirje ljudje. V Avstriji so lokalni mediji poročali, da sta se moška, stara 70 in 80 let, utopila, potem ko sta bila ujeta v domovih zaradi naraščajoče poplavne vode, in sicer v mestih Böheimkirchen in Sierndorf v močno prizadeti Spodnji Avstriji. Šef češke policije Martin Vondrašek je medtem za lokalni radio povedal, da se je ženska utopila v potoku, ki je prestopil bregove v bližini Bruntala, mesta s približno 15.000 prebivalci na severovzhodu države, sedem ljudi je tam še vedno pogrešanih.
Katastrofa epskih razsežnosti
Več sto tisoč ljudi je bilo, kot rečeno, evakuiranih z domov po vsej Avstriji, Češki, Madžarski, Romuniji in Slovaški, ko je neurje, ki so ga poimenovali Boris, sprožilo najhujše poplave, kar jih je bilo v regiji zabeleženih v več kot dveh desetletjih. Neki romunski župan je dogodek opisal kot »katastrofo epskih razsežnosti«.
Vb (rimska številka pet in črka b) je že v 19. stoletju opisal nemški meteorolog Wilhelm Jacob van Bebber, ki je sisteme nizkega zračnega tlaka označeval z rimskimi številkami. Mnogi so pozabljeni, Vb pa je ostal v uporabi in še vedno opisuje razmeroma redek pojav, ki temu delu Evrope prinaša močne padavine in včasih katastrofalne posledice.
V Evropi takšno vreme določajo sistemi, ki se premikajo po celini od zahoda proti vzhodu. V posebnih vremenskih razmerah se pot sistema nizkega tlaka lahko spremeni. In letos se je to znova zgodilo.
Kot nam je pojasnil Gregor Vertačnik, klimatolog z agencije za okolje, je letošnje skrajne padavine mogoče pojasniti s tem, da je bilo morje zelo toplo, s čimer je bilo izparevanje večje in posledično tudi količine padavin. Drugi dejavnik, po katerem se letošnji vremenski pojav razlikuje od nekaterih iz preteklih let, je povezan z dejstvom, da je v ta del Evrope vdrl precej hladen zrak, ki je prišel s skrajnega severnega Atlantika, tako da so se na Dunaju temperature spustile na vsega osem stopinj Celzija, kar je zelo neobičajno za ta čas. Tudi veter je bil ob vsem tem pomemben dejavnik.
Kot je še pojasnil Vertačnik, pojav Vb na vreme v Sloveniji posebej neposredno ne vpliva, saj gre za gibanje bolj severno od naših krajev. Cikloni, takšni ali drugačni, v tem času iz smeri Genove običajno tako ali tako prihajajo do nas in prinašajo padavine ter spremembe vremena, za nekatere druge države srednje Evrope pa prihod Vb nikakor ne prinaša dobrih novic.
Izjemne snežne padavine
Poleg hudourniškega deževja in poplav, ki so povzročile številne težave, so bile letos posebej v Avstriji izjemne še snežne padavine. Poročila kažejo, sa so že prekrile gorske predele Alp, močni vetrovi pa so prispevali k nastanku velikih snežnih zametov.
Zaradi fizikalnih značilnosti se v južni in jugovzhodni Evropi kopiči vlaga, ki potem povzroča močno deževje v južnih evropskih gorskih območjih, ne le v Alpah, ampak med drugim še v Pirenejih, Dinaridih, Karpatih in Rodopih. To je bolj običajen pojav kot omenjen Vb.
Čeprav se vremenske razmere, ki spodbudijo nastanek in gibanje slednjega, lahko razvijejo kadarkoli v letu, se običajno pojavijo spomladi ali jeseni, ko pride do močne izmenjave med hladno severno in toplo južno zračno maso. Takšne razmere so lahko prisotne več tednov in gibanje vlažen zrak potiska proti severu.
V takšnih situacijah ni problem le velika količina vode, temveč tudi pomanjkanje vetra. Nad Poljsko, Češko in Avstrijo so se namreč dežni oblaki tokrat zadrževali dalj časa, zato so bile količine padavin na območju toliko večje. Sistem nizkega zračnega tlaka se lahko pomika zelo počasi ali skorajda obstane, zaradi česar na omejenem območju padejo ogromne količine dežja. Če ta traja dovolj dolgo, se lahko tla namočijo in izgubijo sposobnost absorbiranja vode, kar povzroči poplave. In tokrat se je zgodilo natanko to.
Še več padavin
Dolgoročnejše napovedi kažejo, da bi podnebne spremembe lahko povzročile bolj ekstremne pojave, ne pričakujejo pa, da bi se takšno gibanje lahko pojavljalo pogosteje. Meteorologi napovedujejo predvsem segrevanje ozračja, kar bo omogočilo večjo absorpcijo vodne pare in posledično še večje padavine.
Na visokih nadmorskih višinah so prav tako možne spremembe, ki bi lahko povzročile daljša obdobja padavin ali obdobja neobičajno tople jeseni.
