Če pri prometni varnosti že desetletja velja, da sta za največ hudih nesreč kriva neprilagojena hitrost vožnje in alkohol, na katera tako ali drugače na vse mogoče preventivne načine tudi najpogosteje opozarjamo, se jima je po količini opozoril v zadnjih letih zagotovo priključil še en dejavnik. To je uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Še zdaleč ne več zgolj v smislu pogovarjanja; odkar so svet preplavili pametni telefoni z velikimi zasloni, namreč tudi zaradi ukvarjanja s funkcijami telefona, kot so brskanje po spletu, pisanje sporočil in podobno.

Kako zelo nevaren je lahko telefon, na kakšne načine vpliva na našo zbranost, da je poleg tega, v zadnjem času še posebej, v avtomobilih tudi veliko drugih »motilcev pozornosti«, bomo pogledali v nadaljevanju. Za začetek pa dodajmo, da se uporaba mobilnega telefona med vožnjo ne šteje med primarne vzroke za povzročitev prometne nesreče, kot se denimo neprilagojena hitrost, pa čeprav je tako kot alkohol zagotovo sekundarni vzrok za marsikatero nesrečo. Enostavno zato, ker alkoholiziranost povzročitelja lahko dokažejo z alkotestom, medtem ko je, kot so nam povedali na policiji, uporaba telefona pred nesrečo težko dokazljiva: »Zagotovo pa se zgodi določen delež prometnih nesreč zaradi takšnega početja, vendar težko špekuliramo, koliko.« No, marsikaj o tem, kako zelo je vse skupaj ušlo izpod nadzora, pove že podatek, da so policisti lani ugotovili kar 24.810 kršitev zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo.

Ne roke, bolj so obremenjeni možgani

Pri tem ni odveč poudariti, da med vožnjo ni prepovedano le govoriti po telefonu, temveč to velja za vsakršno uporabo naprave. Kar je seveda edino logično. »Raziskave kažejo, da vozniki med pisanjem sporočil SMS povprečno pet sekund ne gledajo na cesto, kar pri hitrosti 60 kilometrov na uro pomeni prevoženih 83 metrov brez nadzora nad vozilom. Na avtocesti pri hitrosti 130 km/h je ta razdalja že več kot 180 metrov – kot bi skoraj dve dolžini nogometnega igrišča vozili z zaprtimi očmi,« so nam denimo povedali na agenciji za varnost prometa in dodali, da v nasprotju z mnenji mnogih tudi prostoročna uporaba telefona zmanjšuje zbranost, saj pogovor zahteva miselno pozornost, kar vpliva na sposobnost hitrega odzivanja na prometne situacije.

Nekateri vozniki so med upravljanjem nastavitev prek zaslonov na dotik pogled s ceste umaknili tudi za 16 sekund. Pri čemer možnost za nesrečo podvojimo že, ko pogled s ceste umaknemo za dve sekundi.

Vsakdo, ki torej med vožnjo telefonira prostoročno, kar prek brezžične povezave s telefonom dandanes omogoča že vsak nov avtomobil, je »na varni strani« le glede zakona, tveganje, da bo povzročil nesrečo, pa je domala enako, kot če bi govoril s telefonom v roki. »Motnja, ki jo povzroča telefoniranje, ni v zasedenosti rok, ampak v zasedenosti možganov. Zato je edina smiselna prepoved kakršnega koli telefoniranja med vožnjo. Telefon in vožnja pač ne gresta skupaj,« je poudaril tudi prometni psiholog Marko Polič in vse skupaj konkretneje razložil: »Telefoniranje obremeni proste miselne zmogljivosti, predvsem pozornost, ki je omejena zmogljivost. Zato pozornost na telefonski pogovor prepreči, da bi voznik opazil pomembne nepričakovane dogodke na cesti in se nanje ustrezno odzval. Raziskave s tako imenovano nevidno gorilo so denimo pokazale, da so mnogi opazovalci, približno 50 odstotkov od njih, spregledali igralca, preoblečenega v gorilo, ali pa nekoga z dežnikom, ki se je sprehodil po igrišču med košarkarsko tekmo, ko so morali preštevati podaje ene od ekip, torej takrat, ko so bili obremenjeni še z eno nalogo. Spregledali so torej zelo očiten dražljaj in ni razloga, da bi to veljalo le za opazovanje košarkarske tekme. Tudi raziskave v prometu so potrdile moteče vplive telefoniranja. Vozniki se tega ne zavedajo, ker – v nasprotju z na primer pijanostjo – v vsakdanjem življenju pogosto telefoniramo brez škodljivih posledic. Tudi med vožnjo se ne bo vsako telefoniranje izšlo v trk. To se lahko zgodi ob preobremenitvah zaradi nenadnih, nepričakovanih dogodkov v prometu.«

Pogled umaknili za 16 sekund

Ko smo omenili druge motilce pozornosti, se je glede tega v zadnjem času ob bok uporabi telefonov postavilo upravljanje tako imenovanih infozabavnih sistemov. Ti z vedno večjimi zasloni, občutljivimi za dotik, postajajo osrednji del vsakega avtomobila in omogočajo dostop do številnih funkcij, kot so navigacija, radio, klimatska naprava, nastavitve voznih programov, asistenčnih sistemov ... Vse te funkcije pa tako kot telefon zahtevajo pozornost in pogosto preusmeritev pogleda s ceste, kar spet povečuje tveganje nesreč.

Rezultati raziskave britanskega laboratorija za transportne raziskave (Transport Research Laboratory) so pred časom razkrili skrb vzbujajoče podatke. »Najnovejši infozabavni sistemi poslabšajo reakcijski čas za volanom bolj kot uživanje alkohola in konoplje,« je bila glavna ugotovitev, številke, ki so vse skupaj potrdile, pa so bile več kot zgovorne.

Če ima na vožnjo polno osredotočen voznik ali voznica reakcijski čas praviloma eno sekundo, se ta namreč pri tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola do zakonsko dovoljene meje, upočasni za 12 odstotkov, pod vplivom marihuane za 21 odstotkov, pri uporabi že prostoročnega načina telefoniranja pa za 27 odstotkov. Pri tem pridemo do infozabavnih sistemov. Uporaba glasovnih ukazov prek tako imenovanega »android auta« (povezava telefona z operacijskim sistemom android in avtomobila) ali »apple carplaya« (povezava Applovega telefona z operacijskim sistemom iOS in avtomobila) reakcijski čas upočasni za od 30 do 36 odstotkov, če oba upravljamo neposredno s prsti, torej prek zaslona na dotik, pa se upočasni za kar 53 do 57 odstotkov. To pa še ni vse. Nekateri vozniki so med upravljanjem nastavitev prek zaslonov na dotik pogled s ceste umaknili tudi za 16 sekund. Pri čemer možnost za nesrečo podvojimo že, ko pogled s ceste umaknemo za dve sekundi.

Tudi prehranjevanje lahko močno vpliva na sposobnost za vožnjo. / Foto: Istock

Tudi prehranjevanje lahko močno vpliva na sposobnost za vožnjo. / Foto: iStock

Sodobna tehnika je torej poleg vseh pozitivnih stvari, ki jih zagotavlja, hkrati tudi tista, ki je med vožnjo lahko zelo nevarna. Ni pa edina. Prav tako se mora voznik med vožnjo čim manj ali sploh nič ukvarjati s potniki, saj lahko pogovori z njimi, še posebej čustveno nabiti, prepiri ali smeh, hitro odvrnejo voznikovo pozornost, enako velja za otroke ali hišne ljubljenčke. Tudi uživanje hrane in pijače se med vožnjo morda zdi neškodljivo, a to prav tako odvrača pozornost od ceste.

Ne nazadnje ne moremo niti mimo kajenja, ki je nevarno z več vidikov, v primeru, da je v avtomobilu tudi mladoletna oseba, pa je tudi prepovedano. »Lani smo našteli 231 tovrstnih kršitev, letos pa do prvih dni oktobra že 294,« so nam povedali na policiji in dodali, da se mora voznik v skladu z zakonom vzdržati vseh ravnanj, ki bi vplivala na varno upravljanje vozila in slušno ter vidno zaznavanje okolice: »Torej tudi zgoraj omenjena ravnanja niso dovoljena, če negativno vplivajo na voznika in upravljanje vozila.« 

Priporočamo