Onkološki inštitut Ljubljana že dolgo opozarja na prostorsko stisko, ki se iz leta v leto povečuje, kar ogroža kakovost oskrbe in varnost bolnikov. Kaj se bo zgodilo, če se bodo tu zdravili še bolniki iz UKC Maribor, si ne upa napovedati nihče, zagotovo pa bodo razmere še slabše. V Nedeljskem dnevniku smo pisali o tem, da imajo v Mariboru zastarela obsevalna aparata in premalo kadra na svoji onkologiji, ob tem pa še velike zamude pri gradnji novih prostorov. Tako grozi resno tveganje, da bodo začeli bolnike usmerjati v Ljubljano.
Dvanajst društev bolnikov z rakom je zato ob svetovnem dnevu varnosti pacientov sporočilo, da je tudi zaradi teh razmer skrajni čas, da se opozori tudi na prostorsko stisko Onkološkega inštituta in da odločevalci namenijo prepotrebna sredstva za dokončanje načrtovane naložbe. Že pred 25 leti, ko je bilo novih bolnikov za skoraj polovico manj kot danes, sta bila načrtovana prva in druga faza novega inštituta, pri čemer druga ni bila nikoli izvedena. Danes Onkološki inštitut deluje na približno 38.000 kvadratnih metrih, a za optimalno skrb za bolnike bi potrebovali najmanj dodatnih 15.000 kvadratov. Po trendih rasti števila bolnikov bo leta 2032 potrebnih že 72.807 kvadratov, leta 2047 pa kar 84.091. Zaradi prostorske stiske je inštitut že najel dodatne prostore zunaj svoje glavne lokacije, vendar to ni trajna rešitev.
Improvizirane ambulante
V. d. direktorice Onkološkega inštituta Ljubljana Zlata Štiblar Kisić poudarja, da inštitut kljub stiski ne bo odrekel pomoči bolnikom, saj je to osnovno poslanstvo inštituta, vendar pa je nujno zagotoviti primerno delovno okolje za nadaljnje kakovostno in varno opravljanje dela in obravnavo bolnikov. Na organizacije bolnikov se obračajo tako bolniki kot njihovi svojci in jih opozarjajo na neustrezne prostorske razmere v čakalnicah, ambulantah, na oddelkih. Čedalje več je improviziranih ambulant brez oken in ventilacije, ki za imunsko oslabljene bolnike pomenijo nevaren vir okužb. V stavbi C na sprejem v dnevno bolnišnico na kemoterapijo bolniki stoje čakajo v dolgi koloni po stopnicah navzgor do dnevne bolnišnice tudi po več ur. Takšne razmere z različnimi improvizacijami sicer poskušata blažiti medicinsko osebje in vodstvo onkološkega inštituta, a žal pri tem pogosto ni več uspeha, saj je naš največji center za onkološko zdravljenje prenatrpan. Incidenca raka se namreč vsako leto poveča za dva do tri odstotke, zato se potrebe po obravnavi nenehno večajo.
Katastrofalne razmere pa so tudi na onkologiji v Mariboru. »Okoli 1300 (!) državljank in državljanov Slovenije je v minulem mesecu dni izvedelo, da imajo raka. Samo od teh jih nekaj sto ne bo dočakalo predvidenega (neuresničljivega) zaključka dozidave Onkologije Maribor poleti 2025. Do leta 2027, ko se govori, da bo gradnja morda res končana, bo umrlo več kot 10.000 ljudi z diagnozo raka,« sta v javnem pismu zapisali onkološki bolnici Klavdija Kokol in Polona Selič Zupančič.
Potem ko so onkološki bolniki sporočili, da bodo sami začeli zbirati finančna sredstva za onkologijo Maribor, saj se kljub glasnim opozorilom nič ne premakne, gradnja nujno potrebnega novega stolpiča pa stoji, je le bil narejen prvi korak. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je prejšnji teden izvajalca gradbenih del že napotil na gradbišče, da nadaljuje širitev onkologije v Mariboru. Dobili so namreč potrdilo o dokončnosti gradbenega dovoljenja. A še vedno ostaja spor z lastniki stanovanj na sosednji Masarykovi cesti, za katerega ni jasno, kako bo vplival na nadaljevanje gradnje. Od štirinajstih jim je doslej uspelo pridobiti le pet soglasij lastnikov, pravita bolnici. Ti naj bi zahtevali še okoli 500 tisočakov. Onkološki bolniki so tako sporočili, da bodo denar zbirali sami, na ministrstvu pa na to odgovarjajo, da je denar za širitev onkologije Maribor zagotovljen.
Zbiranje denarja
»Ministrstvo za zdravje ima morda res zagotovljena sredstva za gradnjo stolpiča, a to ne pomeni, da bodo rešili razmerje s stanovalci Masarykove,« opozarjata Klavdija Kokol in Polona Selič Zupančič. Zato sta se odločili, da pozoveta vse onkološke bolnike v Sloveniji, vse preživele po raku in njihove svojce, da zberejo denar, ki državi manjka do dogovora s stanovalci Masarykove, zaradi česar ne morejo nadaljevati in končati dozidave mariborske onkologije. Po njunih izračunih bi morali zbrati nekaj sto tisoč evrov. Odkup je nujen in bi se moral zgoditi že pred leti, država pa se ga je lotila šele to poletje. Brez tega se bodo sodni spori in pritožbe stanovalcev Masarykove nadaljevali, saj so ti že napovedali upravni spor. Poleg dosedanje zamude za dobro leto bo to povzročilo nove težave in onkologija Maribor ne bo dobila uporabnega dovoljenja, opozarjata bolnici in dodajata, da bo ta onkologija pokrila polovico onkoloških bolnikov v državi, torej ne gre za nepomembno butično izpostavo velikega onkološkega inštituta v Ljubljani.
Sredstva bo zbiralo Društvo za boj proti raku Štajerske Maribor, Partizanska cesta 12, 2000 Maribor, na tekočem računu SI56 0451 5000 0677 471 s sklicem ONKO MB. Tudi dobrodelni koncert bo, in sicer predvidoma v veliki dvorani SNG Maribor, organiziral ga bo človek dobre volje David Klobasa, sicer župan občine Sv. Trojica, ki se je takoj odzval na njun poziv.
Na pozive onkoloških bolnikov se je odzvala predsednica republike Nataša Pirc Musar in dejala, da naravnost kaotične razmere zahtevajo takojšnje ukrepanje in rešitve, ki jih mora ponuditi pristojno ministrstvo za zdravje. V kratkem načrtuje tudi obisk v UKC Maribor, da se v živo seznani z njihovimi načrti za izboljšave. Dejstvo pa je, da predsednica republike nima pooblastil za neposredno reševanje te izjemno žgoče problematike. Tukaj se mora v prvi vrsti odzvati vlada oziroma ministrstvo za zdravje.
