Pričakoval sem poglobljeno analizo, ki bi bila predstavljena deležnikom in javnosti, na podlagi katere bi izpeljali nujne popravke in med tremi posoškimi občinami uskladili pravila plovbe po reki Soči. Pa se to ni zgodilo, kakor, da bi bila pretekla sezona običajna, kakor da se v letu 2024 ni dogajalo nič posebnega! Nasprotno, leto, ki se izteka je bilo burno, razburkano, polno napetosti in zelo škodljivo za predsezono in posezono v katerih prevladujejo predvsem gostje, ki plovejo po reki Soči zaradi lastnega užitka in ne zaslužka. Kaj je v resnici bilo drugače v letu, ki se izteka?

Občina Kobarid je sprejela svoj odlok o plovbi po reki Soči (KO), ki velja samo na območju njihove občine in s tem enostavno likvidirala skupni odlok treh posoški občin (za vedno?)!

KO je narejen na podlagi novega koncepta, ki je na glavo postavil dosedanje urejanje plovbe po reki Soči in največja žrtev so neupravičeno postali kajakaši rekreativci. Veliko ogorčenje in proteste je povzročil več kot 300 odstotkov dvig cene dnevnih dovolilnic, nenormalno visoke in enake kazni za manjše in večje prekrške, uvedba prispevka (ne gre za dovolilnico pač pa za prikriti davek) za potnike na raftih in neprijazen, skorajda sovražen odnos do stalnih pred in posezonskih gostov, ki so se zaradi tega odločili za bojkot reke Soče. Prizadeti deležniki so se počutili izigrani in ogroženi zato so vložili pritožbo na Ustavno sodišče RS (US), ki je pristransko razsodilo, da KO ni neustaven in zavrnilo vse, ustrezno argumentirane pripombe in dejstva.

Iz podatkov občinske uprave občine Kobarid izluščimo, da je bila letošnja sezona v občini Kobarid uspešna na vseh področjih, prodanih je bilo dovolilnic za 82.343 oseb (lani 23.263), razlika gre na račun spremenjenega sistema prodaje dovolilnic, ker so za razliko od preteklih let uvedli prispevek podjetij za potnike na raftih, zato je kot pravijo »letošnja sezona težko primerljiva s preteklimi«. Končno smo dobili potrditev, da primerjava s preteklimi leti ni možna, vendar je napačna navedba, da so dovolilnice kupili potniki, pač pa so jih morali zanje kupiti podjetniki, ki se ukvarjajo s ponudbo plovbe po reki Soči. Pri tem so morali legitimirati svoje goste, čeprav za to niso pooblaščeni in njihove podatke so morali vpisati na spisek, ki so ga sporočili na občino Kobarid. Preden pa so začeli plovbo so morali vnaprej plačati znesek glede na število potnikov na plovilu. Takšno nezakonito početje bi morala preveriti informacijska pooblaščenka. V minuli sezoni so zaradi kršenja plovnega režima z globami iztržili 24,017,66 evrov, skupno je bilo prodanih dovolilnic v znesku 789.828,00 evrov, ni pa znano kolikšen je v tej vsoti delež, ki so ga vplačali podjetniki kot prispevek za svoje goste na raftih in drugih plovilih.

Pričakoval sem spremembe v odnosu do rekreacijskih kajakašev, da čimprej prenehajo z bojkotom in bo pred in posezona takšna kot je bila pred uvedbo KO. Predvsem pa sem upal, da se bodo kajakaškim šolam omogočili pogoji za njihovo delovanje. Namreč vstop in izstop na reko Soče je obvezen in možen samo na vstopno-izstopnih mestih (V/I), kar onemogoča delovanje kajakaških šol, da izurijo mlade v športu, ki se odvija v naravnem okolju. Dejstvo je, da je raba V/I prenevarna za začetnike in tudi nimajo znanaja in moči, da bi priveslali do naslednjega V/I mesta in če izstopijo izven njega so kaznovani z globo v višini 800,00 EUR. Tako je na nepremišljen in nezaslišan način bovška mladina izgubila kajakaški šport v katerem so bili svoj čas Bovčani vrhunski svetovno priznani velemojstri.

Zelo pomembno je tudi vprašanje čigav je denar iz plačanega prispevka! Največ potnikov vplača rafting v občini Bovec (80 odstotkov) in ni logično, po mojem tudi ni zakonito, da morajo podjetja nakazati prispevek na TRR Občine Kobarid, saj v njej samo izstopajo. Iztržek od dovolilnic, enako velja za novo uvedeni prispevek, je namenski in se mora vrniti v infrastrukturo plovne poti, ki poteka v vseh treh posoških občinah in ni od posamezne občine in mora biti namenjen za infrastrukturo na celotni plovni poti. Osebno označujem nakazilo prispevka na občino Kobarid kot polastitev ali zaplembo oziroma krajo, če hočete. In nikogar ni v naši državi, ki bi mi strokovno pojasnil, da nimam prav oziroma imam prav. Ministrstvo za infrastrukturo očitno ni pristojno za plovbo po celinskih vodah in po odločbi US sploh ne komunicira več o plovbi po reki Soči. Prosil sem jih, da me napotijo na pravno institucijo, ki se bo strokovno izrekla o tej zadevi, saj se mi zdi absurdno, da bi o vsaki nejasnosti odločalo US, sicer pa v tem primeru sam ne morem izkazati pravnega interesa.

Prav tako je odprto vprašanje, za kaj se bo uporabil pobrani denar od dovolilnic in prispevka. Kaj sploh je infrastruktura plovne poti? Kot vedno v takih primerih si bomo vsak po svoje razlagali kam investirati ta denar. In ne gre za drobiž, saj prihodnje leto lahko računamo, da bo vplačano milijon evrov. Kam bo šel ta denar? Samo v občino Kobarid? Sicer pa v odločbi US zasledimo sledeče: »Občina (Kobarid op.a.) trdi, da če bi se izkazalo, da je glede na zbrana sredstva in stroške pristojbina določena prenizko ali previsoko, bo njena višina v prihodnje ustrezno spremenjena.«

Še veliko je nejasnosti, ki bi jih bilo potrebno razrešiti do prihodnje sezone, pa se nič ne zgodi oziroma ne vemo, kaj se dogaja v ozadju. Očitno delamo vsak zase in po svoje in brez utemeljenih razlogov rušimo vse kar imamo skupnega.

Začela je kobariška občina z likvidacijo skupnega odloka o plovbi po reki Soči, nadaljuje se z likvidacijo lokalne organizacije Dolina Soče. Ne razumem, kako da se ne zavedamo, da je zgraditi skupne institucije mukotrpno in zahtevno delo, poruši pa se z lahkotnim dvigom rok. Ko se je blagovna in promocijska znamka Dolina Soče ravno dobro prijela, jo moramo opustiti in uničiti! Neverjetno! Ali bomo poslej imeli tri doline Soče?

In kdo je naslednji na vrsti? Komunala, Posoški razvojni center, Medobčinska uprava, ...

Potem pa tu pa tam ulovimo čisto resno izjavo, da bi moralo biti smučišče Kanin skupna zadeva posoških občin in celotne regije!

 

Siniša Germovšek, Bovec

Priporočamo