MOL naj bi pridobila vseh 16 soglasij za gradnjo garaž pod Vodnikovim trgom (Dnevnik, 5. 11. 2024), med njimi tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), ki je izdajalo pogoje in soglasja vse od leta 2009. Ta so se spreminjala, od pogoja, da dozidava Mahrove hiše ne sme posegati v prostor srednjeveške Ljubljane preko dvojnega obzidja, na katerega je naslonjena, do popolnega uničenja arheološke dediščine na Vodnikovem in Krekovem trgu, vse do kulturno sterilne geološke plasti na željo MOL. Spreminjala pa se ni dobro dokumentirana in bogata srednjeveška dediščina pod tlakom tržnice in pod Krekovim trgom. Ta je vseskozi nespremenjena, a o njej in njeni usodi poročevalci tiskovne konference niso zapisali niti besedice. Kakšna bo usoda srednjeveškega muzeja, ki ga je župan odobril decembra leta 2009 in usoda prezentacije vzhodnega mestnega obzidja, ki ga podpira SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti) ter mednarodna organizacija EWT (European Walled Towns)? Upam, da ne bo enaka usodi uničene pet tisoč let stare naselbine koliščarjev na Špici in muzeja Emonike pod Kongresnim trgom, spremenjenega v Chopinov prehod, ki se končuje s predorom emonskega obzidja v prodajalno Lidl.
V poročilu ni omenjena študija HIA (Heritage Impact Assessment) vplivov projekta MOL na Plečnikove arkade, vpisane v imenik Unescove svetovne kulturne dediščine, ki jo MOL drži v tajnosti, čeprav jo je plačalo z denarjem občanov.
Vodni tokovi izpod grajskega hriba se še vedno izlivajo v Ljubljanico. Štiri podzemne etaže segajo pod nivo dna Ljubljanice in garaža postane jez, ki bo preusmerjal vodni tok. Nobena simulacija s 3D modeli ne bo prisilila vodnih tokov, da se bodo preusmerili po želji projektantov od ogroženih treh okoliških spomenikov državnega pomena: Plečnikovih arkad, Bogoslovnega semenišča ter stolnice sv. Nikolaja. Kljub izkušnjam obnove Filharmonije in gradnje Cankarjevega centra na Trgu republike projektantom in izvajalcu ni uspelo obvarovati obodne zgradbe z Uršulinsko cerkvijo.
Kako bo vplivalo zabijanje pilotov skozi geološki nasip Ljubljanice do trde kamnite podlage in postavitev zagatnih sten ob Plečnikovih arkadah, nam ni bilo povedano. Gradnja podzemnih garaž ne bo poceni in razumljivo je, da je župan skrivnosten glede cene investicije. Predvidena ocenjena vrednost na skoraj 47 milijonov evrov je več kot dvakratna cena zemljišča Emonike, prodanega Madžarom, skozi katerega potekajo prav vse narodne in mednarodne železniške proge; o ceni zemljišča ob Masarykovi cesti, prodanega Slovakom, kjer je sedanje parkirišče in kjer bi lahko uredili LPP promet ob železniški postaji, pa podatkov ni.
Projektant Angelo Žigon iz podjetja Elea iC je povedal, da bodo gradili po metodi, kot so jo uporabili pri gradnji podzemne železnice na Dunaju, »kar bo dokazano zmanjšalo vpliv na okoliške objekte«. Ni pojasnil, da ima mikrolokacija dunajskega projekta drugačno osnovo kot garaže pod tržnico in da se z zmanjšanim vplivom na okoliške zgradbe pod največjo kategorijo republiške zaščite vpliv le zmanjša, ne pa odstrani.
Prva kletna etaža naj bi bila namenjena prodajalcem, druga za stranke tržnice, tretja in četrta etaža pa bodo parkirna mesta, rezervirana za stanovalce strogega središča mesta, smo izvedeli.
Prodajalci ne potrebujejo garažnih mest. Sveže pridelke morajo namestiti in odstraniti na enostavnejši in hitrejši način, tako kot sedaj v lastne avtomobile, parkirane pred in po prodaji ob stojnici, kot odvažati v skladišča in zmrzovalnice v podzemlje. Občani želimo sveže pridelke in ne stare in zmrznjene. »Parkirnih mest ne potrebujemo, saj že sedaj težko zmoremo izdatke za stojnico in dajatve, z dvigom cen za garažo, dvigala in drugo, pa bomo morali prenehati s prodajo na tržnici,« nam je povedala prodajalka v televizijski oddaji, ki je sledila tiskovni konferenci. Stranke tržnice prihajajo večinoma peš iz središča Ljubljane in parkirišč ne rabijo. Stanovalci strogega središča mesta, večinoma starejše osebe, si nakupa ali najema garažnega mesta pod tržnico – brez dvoma najdražjega v Ljubljani – ne bodo mogli privoščiti, saj sta že sedaj garaža pod Sparom v Vili urbani in garaža pod Kongresnim trgom le redkokdaj polni, najem parkirnih mest v nezasedenih garažah ponujajo oglaševalci. Marko Studeni z družbe Spacelab nam je povedal, da bodo v zgornjih etažah dozidane Mahrove hiše oddelki mestne uprave (iz Kresije?). Na parkirišča za zaposlene in za frekventne obiskovalce prav v času delovanja tržnice pa so pozabili.
Prenova naj bi trajala dve in pol leti, dovolj, da tržnica zamre.
Za projektiranje in raziskave za dogradnjo Mahrove hiše in garaže pod tržnico za 250 avtomobilov je bilo do sedaj porabljenih približno 4 milijone evrov. Stroški garaže pod grajskim hribom v Salzburgu so znašali 17.500 evrov za parkirno mesto. Za 4 milijone evrov bi bilo mogoče zgraditi garažo pod grajskim hribom pod enakimi pogoji v neposredni bližini tržnice 228 garažnih mest.
Izdelan je idejni projekt prenove osrednje tržnice v Ljubljani brez garaž po zgledu prenove tržnice Östermalm v prestižnem mestnem delu Stockholma, dostavljen županu pred skoraj desetletjem s prošnjo razgrnitve javnosti. A idejni projekt – obnova tržnice brez garažne hiše – našega župana ne zanima. Zakaj v resnici potrebuje garaže naš župan, nam pa še ni povedal.
Milan Zdravko Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
