Iz stolnice so jo leta 1717 preselili v jugovzhodni trakt novozgrajene Semeniške palače (arhitekt Carlo Martinuzzi), ki jo je leta 1721 s freskami okrasil Giulio Quaglio, slikar Stolnice. Mizar Jos Werganz jo je leta 1725 opremil z monumentalnimi hrastovimi omarami, v stilu italijanskega baroka. Omare zapolnjuje nad 7000 knjig, med njimi latinsko sveto pismo iz 13. stoletja, rokopisi in tiskane inkunabule iz 15. stoletja ter knjige slovenskega in slovanskega verskega tiska vse od Trubarja dalje …

Poleg starejših poškodb fresk na stropu in obokih semeniške knjižnice so nove poškodbe nastale v času gradnje steklene brvi, Mesarskega mostu, prve etape garaž pod tržnico. Poškodb za hrastovimi omarami obloženimi s knjigami, ki jih ni mogoče demontirati brez večjega posega, ni mogoče videti, razpokana fasada semenišča pa je vidna s tržnice. Semenišče z baročno knjižnico je od leta 1951 kulturni spomenik. Od leta 1959 pa so kletni prostori namenjeni pokriti tržnici.

Po naročilu Restavratorskega centra zavoda za varstvo kulturne dediščine je Elea iC, d. o. o., izdelalo študijo o sanaciji zgradbe Semenišča. Po nepreverjeni informaciji bo za izvedbo sanacije zgradbe potrebno okoli milijon evrov, za restavriranje fresk pa še nadaljnjih devetsto tisoč evrov. Zaradi konflikta interesov Elea iC ne more biti konzultant MOL pri izgradnji podzemne garaže.

Celotno območje pod tržnico (Vodnikov trg) je geomorfološko in geološko izredno občutljivo s skoraj nikakršno nosilnostjo tal. Od vznožja gradu proti Ljubljanici se nahaja več metrov debel klin gline z gradientom drsenja proti reki. Matična kamnina permokarbonskih skrilavcev in peščenjakov je mestoma več metrov predrta, zato so slabe možnosti bočnega sidranja. Še večja težava je tudi po več deset metrov globoka nasipina pleistocenskih in aluvialnih finozrnatih materialov. Že študije izpred skoraj sto let so domnevale, da diagonalno na območje tržnice poteka zasuti prelom proti območju Zmajskega mostu in ki je lahko dodatno botroval terminalnim poškodbam liceja, nekdanjega frančiškanskega samostana kot posledic potresa 1895. Obenem je zelo plitvo, vsega 5 do 6 metrov pod Ljubljanico, podtalnica, ki sicer zaradi specifičnih in različno prepustnih geoloških horizontov nastopa v treh globinah.

Dolgoletne vplive težke gradbene mehanizacije tekom gradnje podzemne garaže, s spremljajočimi hudimi pritiski, tresljaji in obtežbami pri izkopih, nakladanju in odvozu izredno slabo nosilnih tal iz globoko opažene gradbene jame štirietažne garaže ter pri dovozu, razkladanju in vgradnjah ogromnih količin zahtevnih gradbenih materialov, bo spremljalo tudi dolgoročno neprekinjeno izredno drago črpanje ogromnih količin podtalnice v Ljubljanico.

Vsled novo nameščene široke garažne podzemne zgradbe prečno na zajezeni tok bo to povzročalo stalno izpiranje finih frakcij zemljin izpod in okoli temeljev okoliških obstoječih obrežnih zgradb in terena, kar brez dvoma ne bo katastrofalno vplivalo zgolj na Semenišče, Plečnikove arkade in Stolnico, temveč bo povzročalo dolgoročno neenakomerno posedanje, hude razpoke in vsakovrstne poškodbe tudi drugih obstoječih objektov. Lahko razumemo željo po dodatnih parkirnih mestih vsled potencialne spremembe namembnosti nekaterih objektov v npr. hotele, vendar obstaja alternativa gradnji take garaže v kompaktno hribino grajskega griča, denimo v bližini severnega vhoda v tunel.

dr. Damir Josipovič, geograf in demograf, Ljubljana

Milan Zdravko Kovač, univ. dipl. arh., Ljubljana

Franc Maleiner univ. dipl. inž. kom., Ljubljana