Zaposleni dobijo poleg neto plač še plačilo prehrane, regres, božičnico in trinajsto plačo (tam, kjer jo dobijo). Vsa ta dodatna plačila povečujejo kupno moč zaposlenih, s tem pa se še dodatno zniža razmerje med plačami in pokojninami. Tako razmerje med pokojninami in neto plačami pade na zgolj 45 odstotkov (regres upokojencev je upoštevan).
Po pokojninskem zakonu se pokojnine letno usklajujejo 60 odstotkov od rasti bruto plač in 40 odstotkov od rasti življenjskih stroškov prejšnjega leta. Tako naj bi se letos uskladile za 4,6 odstotka, predsednik vlade pa to komentira, da se bodo pokojnine povečale bolj kot rast življenjskih stroškov, pri tem pa ne pove, da so se plače povečale krepko bolj, kot se bodo pokojnine z enoletnim zaostankom.
Usklajevanje pokojnin je torej utemeljeno na rasti bruto plač, ki vsebujejo prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Že dolgo je prisoten pritisk kapitala na zmanjšanje obremenitev plač in naj se to prenese na rast neto plač. Lepo in prav, vendar tu nastane nova anomalija, ker se v tem primeru ob enaki bruto plači in povečanju neto plače dodatno poruši razmerje med neto plačo in neto pokojnino. Tako bodo pokojnine padle še pod 45 odstotkov neto plače. Zato predlagam, da se spremeni dosedanje usklajevanje pokojnin in se uvede usklajevanje na osnovi rasti neto plač. Za primerjavo navajam podatek, da v Avstriji, ki ima enak pokojninski sistem kot Slovenija, znaša povprečna pokojnina 80 odstotkov neto plače.
Golobova vlada stalno najavlja razbremenitev bruto plač, kar naj bi nadomestila s prilivi od obdavčitve praznih stanovanj. Delodajalci so to obljubo že sprejeli kot zagotovilo za razbremenitev bruto plač v najbližji prihodnosti. Glede na stališča strokovnjakov pa obdavčitev praznih nepremičnin nikakor ne more prinesti pričakovanih 600 milijonov evrov, tako da se nam ponovno obeta konflikt med vlado in gospodarstvom. Seveda lahko pričakujemo ponovno uklonitev vlade zahtevam kapitala, tako da bodo upokojenci zopet izviseli. Poleg upokojencev pa bo po vsej verjetnosti utrpela primanjkljaj tako pokojninska kot zdravstvena blagajna. Tako pač deluje neoliberalna politika, na škodo navadnih ljudi in socialnih kategorij.
Ob teh dejstvih sprašujem vlado in predsednika Goloba, kako si razlaga agonijo upokojencev v Sloveniji, ki sicer traja že od devetdesetih let dalje. Upokojencev je skoraj tretjina prebivalcev in obenem štirideset odstotkov volilnega telesa. To bi vsakemu odgovornemu upravljavcu države dalo misliti, da si te igre pač ne more več privoščiti. Ob takem tretmaju upokojencev ni čudno, da nastajajo razne ruparjeve iniciative, ki zavajajo uboge upokojence in mešajo volilne štrene v korist populistov. Enkrat je treba reči, da je teh iger dovolj.
Gorazd Cuznar, Črnomelj
