Pa to ne velja samo za to vlado. Nanaša se na dolgo obdobje vseh prejšnjih oblastnikov, ki so se pri izvajanju sistemskih in konkretnih neumnosti izgovarjali na to, da smo »mlada država«. Sedanji pa še na to, da »rabijo čas«, ker se pač še učijo. Politikanti vseh vrst in strank se izživljajo nad sodržavljani in uničujejo lastno državo, naš ugled, ponos in samostojnost ter neodvisnost. Veliko »zaslug« za navedeno stanje pa imata tudi trenutna opozicija z Janšo in Toninom na čelu.
Kar se tiče zunanje politike, deluje vlada dezorientirano, v nasprotju z ustavo in interesi državljanov. Militarizacija družbe v okviru Nata in vojna opcija sta že davno prešli meje »obrambe«. Zašli smo v agresivnost, izvajanje ekonomskih, vojnih in drugih ukrepov ter izzivanje, vsiljevanje svojih interesov državam, s katerimi bi lahko in morali sodelovati.
Slovenija je tiho, ko članica Nata Turčija napada Sirijo, tiho je in pomaga pri netenju ter nadaljevanju vojne v Ukrajini in Rusiji, ponižno sodeluje z Ameriko pri genocidu Izraela v Gazi na na Bližnjem vzhodu. Enostavno je preveč vseh stranpoti, da bi jih človek sploh lahko naštel. Nekako nočemo priznati, da smo postali »pokvarjeni – slabi fantje«.
Ali smo res kot država izgubili samostojnost in neodvisnost ter se podredili le tujim interesom, ki državljanom Slovenije niso v korist? Ali smo resnično popolnoma zapravili pridobitve osamosvojitve, takratnega upanja in enotnega ravnanja? Kdo in zakaj nas je privedel v današnjo situacijo, ki izgleda brezizhodna? Ali ne bi bilo dobro strategijo zunanje politike obravnavati s širšo razpravo in v državnem zboru ter na podlagi ustave in konotacije za mir? Torej ne z vojnim hujskanjem in nekakšno »nemočjo« ukrepanja ter »reševanja« oz. določanja »strategije« v nekem zaprtem krogu kje na Brdu ali pa v okviru Nata v Bruslju in Washingtonu? Tako zunanja kot notranja politika sta tesno povezani. A zdi se, da slovenski politiki tega ne razumejo. Prav tako pa tudi ne, kaj in kje so slovenski nacionalni interesi ter interesi državljanov.
Nekateri mediji poročajo, da bo zaradi ukrajinske »plinske blokade« EU izgubila 120 milijard evrov. Kijev se je odločil, da »kaznuje« Evropsko unijo tako, da s 1. januarjem 2025 popolnoma ustavi tranzit še preostalih, že tako bistveno zmanjšanih količin plina članicam EU. Ukrep bo najbolj prizadel Slovaško, Češko, Avstrijo, Italijo, pa tudi Slovenijo. Slovaški premier Fico je na primer dejal: »Gospod Zelenski, razumem pritisk pod katerim ste. Razumem, da vam Zahod iz lastnih interesov daje praktično vse, kar zahtevate, vendar nisem vaš služabnik, ki ne more izraziti svojega mnenja in ki vam je dolžan le pomagati in ne pričakovati ničesar.« Tudi to, da bomo vsi kupovali veliko dražji ameriški plin, je seveda »spregledano«. Pravzaprav se ne spomnim kakšne podobne izjave kateregakoli slovenskega politika. In predvsem strateškega razmisleka o stanju čez par let.
Skratka, notranjepolitična in zunanjepolitična situacija se nevarno bližata točki, ko ni več povratka. Sovraštvo, socialne razlike, izkoriščanje, egoizem in še kaj nevarno prevladujejo v vseh segmentih družbe. O solidarnosti, prijateljstvu, miru, sožitju in še čem je pravzaprav že čudno govoriti. Hitro postaneš »tarča«. Zaupanje se je namenoma izgubilo v narcisoidni, neobčutljivi in tudi že »uspešno« pokvarjeni družbi. Ne samo bebavi amerikanizem, tudi že bebavi slovenizem prevladujeta na vsakem koraku.
Tudi poštena samorefleksija vseh najodgovornejših in tudi nepristranskih akterjev ter ocenjevalcev bi morala dati odgovor, zakaj se je to zgodilo, kje so vzroki, kakšne so in bodo posledice, kdo je za vse skupaj konkretno odgovoren in seveda tudi, kakšne so rešitve. Kdo in zakaj deli družbo, ki je razslojena in razbita vsaj na dva velika nasprotujoča pola? Kdo onemogoča razvoj? Kdo ne zna in si ne upa česa storiti?
Miloš Šonc, Grosuplje
