Marijino vnebovzetje je namišljen in nikoli znanstveno dokazan praznik, ki so ga oznanili že v 4. st. n. št., dokončno pa ga je potrdil leta 1950 papež Pij XII. Mnogi kristjani ne verjamejo tej dogmi. Mene ne moti, da se nekateri zatekajo po pomoč k raznim Marijam, Bogovom in drugim svetnikom. Praznoverje je spremljalo zgodovino človeštva že od nekdaj in ga bo na žalost še dolgo. Morda je bil na začetku namen dober, ki pa se je kmalu izrodil zaradi naivnosti ljudi v obvladovanje in izkoriščanje le-teh. Žalostno je, da ljudje še danes, po toliko tisočletjih in razvoju današnje znanosti, ki dnevno dokazuje nasprotno, verjamejo v dogme, mite in različne pravljice, ki jih posredujejo različna verstva, tudi krščanstvo. Kot sem dejal, oglašam se zaradi provokativne izjave nadškofa Zoreta, ki med drugim pravi, da je človek brez Boga nag, ogrožen in ga je strah. Takšne izjave spoštovani dr. Alojzij Šuštar ne bi nikoli izustil, nagovarjal je samo svoje vernike. Bil je del klera, ni bil pa klerikalec, zato je bil med mnogimi svojimi nepriljubljen. Nadškofa Zoreta sprašujem, kako ve, da smo ljudje, ki ne verujemo v Boga ali v bogove, ogroženi in da nas je strah? Kot da bi nam grozil. Obnaša se kot Jezus v Lukovem evangeliju, SP 1992, str. 1129, kjer opisuje Luka priliko o desetih minah in med drugim piše, da je Jezus rekel: »Moje sovražnike, ki niso marali, da bi jim zakraljeval, pa pripeljite sem in jih pobijte pred mojimi očmi.«

Kot ateist seveda ne verjamem evangelijem in Svetemu pismu sploh in mislim enako kot nekoč Einstein, ko je dejal, da je Biblija zbirka otročjih bajk; da prideš do enakega sklepa, ni treba imeti veleuma Einsteina, samo s svojo glavo moraš razmišljati. Tudi Darwin, ki je bil zame med mnogimi znanstveniki najbolj smel, si je upal že pred 200 leti povedati na glas, da je človek in ves živelj na Zemlji plod evolucije in ne Stvarnika, kar je bil do takrat aksiom pri ljudeh; tudi sam je najprej verjel vanj.

V nadaljevanju so nam v TV Dnevniku sporočali o grozodejstvih v Gazi, kjer je bilo do sedaj pobitih že 40.000 Palestincev; eden od Palestincev se je obračal na svojega Boga in upa na uspešen dogovor v Dohi. Zatem o vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca. Nato v Afganistanu, kjer so že tri leta na oblasti Talibani, ki kršijo osnovne človekove pravice, predvsem žensk. In v Indiji, kjer množično protestirajo zaradi ogroženosti žensk, predvsem zaradi posiljevanj.

Nisem prepričan, da je bil omenjeni Dnevnik ravno posrečen, kjer so nam najprej pokazali vesele in srečne ljudi ob praznovanju, zatem pa trpljenja ljudi po svetu; nisem se počutil dobro. In sedaj sprašujem Zoreta še, kje sta sedaj Marija in Bog, da bi pomagala premnogim trpečim na Zemlji? Ali se naj trpeči zadovoljijo s floskulo, da jih Bog skuša in da jim bo v naslednjem življenju lepše? Hvala za takšno uteho.

Milan Januška, Slovenj Gradec