Če že za druge reči ni vešč, je pa mojster za izogib neprijetne pošte. Celo Hojsove pisne odpovedi ni sprejel, saj je vedel, da bo še rabil poslušnega plinskega ministra. Zdaj pa gre in sprejme kazen. To je pač njegov majhen spodrsljaj. No, niti ni tako majhen (30.000 evrov). Kje bo zbral toliko denarja? Ves osamoosvojitveni zaslužek je že šel po zlu in tudi od neplačevanja TV prispevka ni velike koristi. Zato mu želim priskočiti na pomoč pri njegovi razprodaji odvečne zgodovine. Upam, da ne bom edini, saj mnogi, ki jih je postavil na dobro plačane položaje, imajo moralno obveznost, da mu pomagajo. Kdor ne bo pomagal, ni rodoljub. Jaz mu prepuščam mojo vsoto, vloženo v cerkveno banko. Žal je propadla in sem ostal brez prihrankov. Če mu uspe karkoli iz tega iztržiti, mu prepuščam, saj je naredil veliko uslug Cerkvi in skoraj na vseh cerkvenih »procesijah« je zraven. Groza me je, če pomislim, koliko slovenske zemlje je padlo v božje roke.

Bolj obetajoča pomoč bo, če si zanj odtrgam kakšen cent od svoje pokojnine. Za protiuslugo ne zahtevam nobenega dobro plačanega položaja, temveč javno objavo njegove prošnje za ponovni sprejem v Partijo. To malenkost želim, da ugotovim, kateri je njegov pravi obraz, pa tudi zato, da bo naša evroposlanka Tomčeva imela še kaj dodati pri svoji debati o Udbi. Nepravično so ga izključili iz Partije, nepravično so ga izključili iz Društva slovenskih pisateljev, nepravično so ga zaprli, nepravično si bolestno želi ponovno na oblast. Ne, ne, slednje si pravično želi, kajti kdo bo pa prevzel nase grehe slovenskega naroda, če ne on? Pri tolikih krivicah ...

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani