Generacija Z odrašča v času hitrih sprememb, digitalizacije in večje osredotočenosti na posameznika. Vrednote, kot so usklajevanje dela in prostega časa, hibridne oblike dela, pravično plačilo in trajnost, so zanje bistvenega pomena. Odraščanje v obdobju gospodarskih kriz in pandemije je poglobilo njihov pragmatičen odnos do dela in varnosti zaposlitve. Če na eni strani vstopajo na trg dela z višjimi pričakovanji glede podpore, fleksibilnosti in etičnih praks delodajalcev, je po drugi strani mladim danes manj pomembna dolgotrajna zvestoba enemu delodajalcu ter si želijo možnosti za hitro napredovanje, učenje in preizkušanje različnih delovnih okolij.

Kot prva generacija, ki je odrasla z internetom in pametnimi napravami, so vajeni takojšnje povratne informacije in hitrih sprememb, kar lahko povzroči trenja v podjetjih s počasnejšimi procesi. Do trenj lahko prihaja tudi zaradi pomanjkanja komunikacije oziroma pomanjkljive komunikacije. Starejše generacije pogosto ne razumejo, zakaj mladi zahtevajo hitre povratne informacije in pričakujejo podporno okolje, mladi pa težje razumejo počasnejši tempo odločanja.

In kako premostiti vrzel? Z izobraževanjem in ozaveščanjem, pri čemer je pomembno, da podjetja usmerijo pozornost na izobraževanje in razumevanje med generacijami. Pomembno je, da se mladi naučijo osnov delovnega bontona, starejši pa razumejo drugačne poglede mladih. x Nedeljski dnevnik