Če se njegovo uokvirjenje spora, češ »jaz sem si prizadeval za odstranitev janšističnih kadrov in ministrica, ki mi je sprva pritrjevala, mi je metala polena pod noge pri tem prizadevanju«, ni prijelo v prvem letu mandata, ko je še užival avro zmagovalca, gotovo ne bo uspešno danes. Golobovo vztrajanje pri formulah, ki so mu omogočile uspeh leta 2022, je velika napaka, ki spominja na Janševo stavljenje na antikomunizem še dolgo potem, ko je nasprotovanje prejšnjemu režimu izgubilo svojo mobilizacijsko moč.

Še največja sreča za Goloba bi bila, če bi se potrdile špekulacije, po katerih naj bi se za Tatjano Bobnar zanimal Anže Logar. Če bi se Bobnar res odločila za ponoven skok v politiko, bi Golob njene očitke zlahka prestavil kot poskus politične diskreditacije nasprotnika in jo tako vsaj deloma nevtraliziral. In če bi se odločila, da se pridruži Logarjevemu projektu, bi to bil velik met tudi za Logarja: v enem mahu bi se simbolno distanciral od delovanja prejšnje vlade, svojo nastajajočo stranko profiliral kot sredinsko silo in se zarezal v nezanemarljivo volilno telo razočaranih Golobovih volivcev. Ali bi od takšne odločitve imela korist tudi Tatjana Bobnar, pa je odvisno od tega, ali se je od svojega političnega fiaska v Golobovi vladi kaj naučila. Glede na njene dosedanje odzive na to ni računati. n1info.si