Iz izkušenj pa bi že lahko naučili, da to ni možno, ko vsaj en položaj zasedajo ljudje z narcistično ali paranoidno obarvanimi značajskimi potezami, kadar ne upoštevajo zapisanih ali dogovorjenih pravil ali pa imajo slabe svetovalce. Naj omenim dvojici Drnovšek-Janša (princ teme) ter Turk-Janša in gotovo mi ni treba razlagati, kdo je odigral negativno vlogo. Pahor je sicer kazal do Janše veliko ljubezen ne glede na njegovo razdiralno početje, češ, da noče biti moralna avtoriteta in se vtikati v vlado, pri Golobu pa je na to svojo držo v hipu pozabil.
Spremljamo N. Pirc Musar in R. Goloba ter njun slab odnos. Analitiki naštevajo razloge zanj in na prvo mesto postavljajo zaposlitev T. Bobnar. Gotovo ni dobro vplivala predsedničina izjava, da T. Bobnar verjame na besedo, s tem je potrdila, da je premier v njenih očeh kriv še pred morebitno razsodbo ustreznih organov. Drugi razlog vidim v oskubljeni predsedniški funkciji – ustvarjeni po podobi M. Kučana, da slučajno ne bi imel preveč moči –, ki bi jo rada vsaj malo »napihnila« in si povečala pristojnosti. (Ter plačo, kot so se izrekli iz njenega urada. Govori se še – ne samo o nakupu dragih novih zaves – tudi o novi predsedniški palači, če to drži. Zvišanje plače se ji bo uresničilo kar za 45 %, medtem ko se premierju in ministrom v tem mandatu ne bo.) Njeno veliko ambicioznost ali morda prepričanje, da je najbolj sposobna za predsedniško funkcijo, je potrdila že njena kandidatura, za katero se je odločila kljub vedenju, da zanjo kandidira prijateljica Marta Kos.
Pred nekaj meseci je v intervjuju omenila zadovoljstvo z zunanjo politiko, ki jo v vsakem koraku popolno uskladijo, zato me zanima, ali je ob povabilu kitajskega predsednika na to pozabila, se je zavestno požvižgala ali pa verjela, da ji pripada več, kot je zapisano. Še D. Rupel se je oglasil – zaradi lastnih travm, ne zaradi podpore vladi – in ji pripisal, da je »pristojnost za vabilo Šija Džinpinga preprosto ugrabila. Zato je to za Slovenijo velik, doslej nemara najresnejši diplomatski/zunanjepolitični zaplet. Predsednica republike v okviru svojih pristojnosti nima možnosti pripraviti/organizirati obiska voditelja države z milijardo in 400 milijoni prebivalcev …«
Ni mi všeč, da smo državljani takemu prerekanju priče in mogoče še razsodniki. Verjetno do vsega tega ne bi prišlo, če bi se protagonista držala dogovora in se sestajala vsak mesec, kot sta bila sklenila. Sta se izogibala srečanju, sta imela preveč drugih obveznosti ali, če sem malo zlobna, je Golob preveč časa namenil svoji izbranki, Pirc Musar pa snemanju promocijskih podkastov, ki jih skoraj nihče ne gleda? Vendar nas bolj kot tovrstni zapleti skrbi in jezi vsa naša celotna zunanja politika, hlapčevsko podrejena EU in s tem ZDA, že večkrat opisana, zato tega ne bom ponavljala. Predsednica pozornost namenja členom v ustavi, povezanim s predsedniško vlogo, člen, ki govori o prizadevanjih za mir, pa raje spregleda, zlasti ko gre za vojno v Ukrajini, genocida v Gazi pa ne more poimenovati s pravim imenom. Mimogrede: priča smo še eni naših iluzij, da bodo ženske v politiko vnesle več ženskih značilnosti, a mnoge postanejo bolj »moški od moških«. Ves čas tudi kaže svoj pišmeuhovski odnos do intelektualcev, na pozive nikoli niti ne odgovori, prav tako ne vlada. Pri tem ne zamudijo priložnosti za dobrikanje gospodarjem, zdaj izvoljenemu Trumpu, Musar v našem imenu celo potrdi, da ostajamo »trdna zaveznica ZDA ter zaupanja vreden partner v severnoatlantskem zavezništvu«.
Ni čudno, da se na površje spet neovirano vračata nacizem in fašizem. Pozicija je sicer na pobude vložila v parlamentarno proceduro predlog novele, da se zakonsko prepove nošenje ali drugo uporabo nacističnih, fašističnih, domobranskih in ustaških simbolov, kar je pohvale vredno, in obsoja izglasovanje goriškega mestnega sveta, da Mussolini ostaja častni meščan, medtem pa so slovenski predstavniki v GS OZN znova, že tretjič in v posmeh naši preteklosti glasovali proti resoluciji, ki obsoja nacizem. Le kakšne prazne izgovore bodo spet navedli?
Kaj pa izgovora, goriškega župana, da Mussolini ostaja častni meščan, ker je to del zgodovine, ter novogoriškega župana, da se je treba ozreti v prihodnost? Morda bi še »pila vode«, če bi italijanska preteklost bila objektivno prikazana in sprejeta, tako pa predstavljata našo brezmejno servilnost ter potrjujeta, da je bil fašizem v redu. In ne samo mimogrede: je morda Mussolini še vedno častni občan Pirana?
Polona Jamnik, Bled
