In zdaj se je končno zgodilo. Nič posebnega, zgodilo se je pričakovano, za medije in komentatorje pa priložnost za vsakodnevno polnjenje programa, kot da nimajo pomembnejših tem in manj dolgočasnih gostov. Pri mnogih še vedno obstaja tolažba, magično verovanje v omnipotentnega rešitelja, ki bi mu radi nadeli obraz, očitno zdaj Logarjev. Na približno enaka vprašanja, ki mu jih postavljajo, dobimo, kot smo že navajeni, ali všečne ali izmuzljive odgovore. Na vprašanje, ali bi (bo) po volitvah sodeloval z Janšo, ponudi posploševanje in »pahorjanske« puhlice o povezovanju: »Sodeloval bi z vsemi, ker je za nas to edino dobro.« Seveda bi bilo to dobro za državo in državljane, tudi večina ljudi ne mara prepirov in delitev, a vendar, ali bi se vi lahko povezovali kar z vsemi po vrsti? Tudi z lopovi in psihopati? Morda bi vseeno tudi Logar koga odklonil, recimo stranko Levica, ki bi jo ustavni sodniki morali itak prepovedati. Ste videli, v isti sapi, ko se priduša proti vsakemu etiketiranju, sam Levico grdo popredalčka v skrajnost? (Soglašam z Mescem: »Je zadnji človek, ki lahko sodi, kdo je skrajen. Četrt stoletja je preživel v stranki, kjer so mu bili najtesnejši sodelavci Aleš Hojs, Branko Grims, Vinko Gorenjak, Žan Mahnič in šef Janez Janša, pa ni videl v tem nikakršnega problema.«)
Če novinar še naprej vztraja pri istem vprašanju, se Logar loti nekakšne zvite kombinatorike, ki jo poskušam z veliko težavo razvozlati. 1. Če zmaga, bo najprej povabil v koalicijo največjo opozicijsko stranko, torej Hana, ki se celo napihuje, da bo zmagovalka SD. Ker pa stavi na »širino«, bo dodal še SDS, torej: Logar-Han-Janša. 2. Če ne zmaga, bo naredil vse, da bo zmagovalec najprej povabil nasprotnika. Sam bo v koalicijo s SDS šel, ko bo Janša najprej povabil SD, torej: Janša-Han-Logar. 3. Če zmaga SD (ali Svoboda), ne gre z njimi v koalicijo, dokler ni v njej SDS, torej: Han-Janša-Logar. Pa ne recite, da vas je razočaral, ker je v vseh kombinacijah dominantna desnica – to predstavlja njegov »famozni tretji steber« – in da ste mu naivno verjeli, da je prerezal popkovnico s svojim dolgoletnim idolom. Za pomoč pri zmagi Janše gre. Za dokončno privatizacijo zdravstva in šolstva gre, za nagrajevanje bogatih, za prepoved splava in ateizma; za lažnivo preteklost, sedanjost in prihodnost. Kakšna prevzetnost in kakšna širina!
Tudi sicer iz te moke ne bi bilo dobrega kruha. Nima ne sposobnosti, ne karizme in ne pravih motivov, bolj egoistične predstave o lastni veljavi. Niti nakit v obliki Eve Irgl in (ali) Mojce Šetinc Pašek mu po moje ne bo veliko pomagal. In tudi nam ne.
Polona Jamnik, Bled
