V tem času je sončne energije dovolj, da znatno prispeva k razvoju vremena. Povzroča dnevni razvoj termične nestabilnosti ozračja. Poleg vremenskih front so konvektivni pojavi eden glavnih izzivov za vremensko napoved. Najbrž smo že dovolj dolgo poudarjali, da je napovedovanje neviht res zahtevno delo. Še vedno ne znamo napovedati kraja in časa njihovega nastanka, če gre seveda le za dnevni pojav v nestabilni zračni masi (če so nevihte vezane na prehod hladne fronte, je vse skupaj lažje napovedljivo).

Prav krajevna značilnost tega tipa padavin nam najbolj »pokvari« točnost vremenske napovedi. Ne znamo povedati, koliko dežja bo kje padlo, saj so razlike v padavinah, tako po količini kot po trajanju, velike, sploh pa, kje bo in kje ne bo deževalo. Iz tega bi sklepali, da je vreme težje napovedati v tem času leta. A tudi zima, no, ne le zima, bolj obdobje od novembra do marca ima svoje izzive. V tem obdobju je najbrž glavna težava točna napoved meje sneženja. Že vremenski procesi so pozimi nekoliko drugačni. Če poleti pri nas skoraj nimamo toplih front, vsaj kar se padavin tiče, so pozimi pogostejše. Tudi sredozemski cikloni se večinoma pojavljajo nekje od oktobra do februarja, potem postanejo redkejši. Mali sredozemski cikloni so podoben oreh kot nevihte. Ne po mehanizmih nastanka in pojavih, ampak če so poleti glavna težava nevihte, so pozimi sredozemski cikloni. Majhni so, zato za vnaprej precej težje napovemo njihov razvoj, lego in pomike. To pa je ključno za napoved padavin in tudi meje sneženja. Majhna razlika v legi ciklona lahko pomeni za nas dež namesto snega, suho vreme namesto padavin (potem seveda odpade tudi težava z mejo sneženja), vpliva na jakost burje pa tudi na oblačnost, ki potem spet vpliva na nastanek megle in temperature …

Skratka, če bi na začetku na ves glas in polno prepričani rekli, da je napovedovanje vremena težje poleti, bi morda po zadnjih besedah svoje prepričanje malo omilili ali nekoliko podvomili o tem. Pričakovanja so vedno velika, če se pri meji sneženja zmotimo za, recimo, 200 metrov, pri meji 1000 metrov za ljudi ne pomeni nič, če pa govorimo o krajih med 200 in 400 metri nadmorske višine, je to ključno. Včasih je za tako netočnost dovolj, da so padavine malo šibkejše, kot smo pričakovali. In če vemo, kaj vse je pri sneženju v igri … Pa poledice in žleda še omenili nismo!