Verjetno se bom ponovno izpostavil pisnim grožnjam odvetniške pisarne in njenim ponovnim zahtevam po javnem preklicu vseh mojih, v javni strokovni diskusiji podanih strokovno utemeljenih kritičnih navedb, ocen, izračunov, težav ter posledic napačnega zbiranja in odvajanja komunalnih odpadnih vod Bleda, ki jo je dne 26. 9. 2019 v Infocentru Triglavska roža organizirala (tedaj še kot edina »krivka teh težav« ožigosana) Ribiška družina Bled.
Ta sedanji uvid ter predlagani prenos prvotne krivde (s strani ribičev) na nestrokovni ter neodgovorni priklop potoka Ušivec na blejsko kanalizacijsko omrežje lahko ocenjujemo kot določeni minimalni strokovni napredek. Občinsko vodstvo sem namreč (med številnimi drugimi nepravilnostmi) na ta nedopustni priključek na omrežje zaman opozarjal že daljnega leta 1982.
Mimogrede: nikakor pa ne morem verjeti in soglašati odklonilnemu mnenju Arsa, ki strokovno neutemeljeno trdi, da bi ta količinsko zelo skromen direkten pritok izvirske vode Ušivca (brez lokalnih hišnih priključkov) bistveno poslabšal stanje Blejskega jezera.
Iz dejansko evidentiranih (okoli 900 ton) letno pridelane količine biološkega blata na čistilni napravi (zmogljivosti 14.650 PE) in letne računske količine tega blata na podlagi aktualnega števila vseh priključenih populacijskih enot (po mojih ocenah najmanj 25.000 PE) je jasno razvidno, da lahko ČN Bled dejansko dosega ter se na njej tudi letno izloči zgolj okoli 40 odstotkov vseh možnih količin tega onesnaženja. Torej se okoli 60 odstotkov razlike letnih onesnaženj »porazgubi« v kanalizacijskem omrežju in neočiščeno odteka ali se razbremenjuje direktno v podtalnico, Blejsko jezero, Jezernico ter končno v Savo Bohinjko.
Torej pretežni del teh ogromnih, okolju škodljivih »izgub« povzroča naše strokovno neznanje in neodgovorno, nedopustno neupoštevanje ter nepoznavanje EU ter SLO zakonodaje, predpisov, norm, standardov, smernic, izračunov itd.
Naloga kanalizacijskih omrežij je higiensko zbiranje ter odvajanje komunalnih odpadnih vod na pripadajoče čistilne naprave. Transportno sredstvo je voda, ki odnaša organska ter anorganska onesnaženja v raztopljeni, lebdeči ali kosovni obliki na izločanje ter odstranitev v čistilnih napravah, očiščeno vodo pa vračamo v vodotoke. Zatorej strokovnih napak, storjenih v kanalizacijskih omrežjih, ne zmore naknadno popraviti niti najboljša čistilna naprava.
Pri dimenzioniranju pretočne zmogljivosti omrežja hitrost vode hudo poenostavljeno računamo zgolj s povprečnimi hitrostmi laminarnega pretoka po celotnih pretočnih presekih. Pri hudo odstopajočih izračunih transportnih hitrosti organskih in anorganskih pretočnih sestavin oziroma onesnaženj pa moramo nasprotno dodatno upoštevati tudi še lokalne posledice variabilnih vlečnih sil (na dnu kanalov) in različnih vzgonov organskih sestavin (lažjih od vode), kakor tudi njihovo neenakomerno lokalno zbiranje ter zgoščevanje v obliki »čistilnih valov«. Te gošče je treba lokalno in količinsko v celoti zadrževati v omrežjih in jih v celoti postopoma odvesti na ČN, saj njihove koncentracije lahko presegajo tudi 50-kratne koncentracije sušnih pretokov. Zatorej moramo strokovno ustrezno razpoznavati, upoštevati in medsebojno uskladiti obsežna raznolika dogajanja vzdolž omrežij, kakor tudi pravilno izbirati načine ter locirati, dimenzionirati, konstruirati ter nameščati vse potrebne zelo zahtevne objekte in naprave v omrežju.
Ravno v ZRN, Švici, Avstriji ter v ZDA lahko v preteklih šestih desetletjih na področju strokovnega načrtovanja novogradenj, širitev, modernizacij ter sanacij komunalnih kanalizacijskih omrežij opažamo v strokovni literaturi, v tehničnih predpisih ter v praksi najhitrejši in najobsežnejši strokovni razvojni skok. Žal pa temu strokovnemu napredku nismo sledili, temveč na tem strokovnem področju celo vse hitreje zaostajamo. Posledično postajajo zato naša kanalizacijska omrežja tako po strokovni plati kakor tudi po izvedbi vse bolj nefunkcionalna, zastarela, nevodotesna, preobremenjena, slabo nadzorovana in nezadostno vzdrževana.
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
