Paket posegov v zakonodajo, ki je bil na včerajšnjem vladnem dnevnem redu, bi bilo neresno označiti kot davčno reformo. Tako po obsegu kot delno tudi po vsebini. Javno izraženo nezadovoljstvo gospodarskega ministra Matjaža Hana nad obravnavanim gradivom ni presenetljivo. Začrtanih ciljev namreč predstavljene rešitve ne bodo dosegle.
Februarja lani je Golob še napovedoval, da bo že v kratkem predstavil predlog davčne reforme, ki bo znižala obremenitve plač in poskrbela za to, »da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od večine preostalih, za to premoženje pošteno plačali davke«. Kmalu zatem je Golob nepričakovano potegnil ročno zavoro, Boštjančiču je javno očital slabo komuniciranje davčne reforme, nakar je s položaja moral odstopiti za davke pristojni državni sekretar Tilen Božič.
Golob je po preobratu, ki je presenetil tudi koalicijski partnerici, sporočil, da davčna reforma »ni prioriteta«, in napovedal, da je morda ne bo. Če vendarle bo, bo morala povečati neto prejemke ljudi in pospešiti gospodarski razvoj, v nasprotnem primeru je morda sploh ne potrebujemo. »Zagotovo je ne bomo izvajali v škodo večine ljudi,« je govoril aprila lani.
V tem kontekstu je lažje razumeti nabor zdaj predstavljenih sprememb, o katerih se v vladi včeraj niso zmogli poenotiti. »Večini« definitivno ne bodo škodile. Bolj vprašljive so njihove koristi. V gospodarskih interesnih združenjih jih vsekakor ne zaznavajo. Tudi minister Han si obeta drugačne rešitve, in sicer takšne, ki bi pomagale gospodarstvu in »ne povzročale dodatnih težav«.
Boštjančič je razumljivo poskušal nevtralizirati javno kritiko ministrskega kolega in je trdil, da so na včerajšnji seji vendarle dosegli složnost. »Če bi bile odprte kakšne ključne stvari, vlada tega tako pomembnega paketa, kot so davčni zakoni, ne bi potrjevala na dopisni seji,« je trdil. Morda ima prav. Ampak če ne bi ostala odprta nekatera ključna vprašanja, bi lahko paket potrdili že včeraj.
Preberite tudi: Davčne spremembe: Politikantstvo ali utemeljeni pomisleki?
»Naš ključni cilj je razbremenitev dela in selektivna obremenitev premoženja,« je še junija razlagal Boštjančič. Glede na predstavljene zamišljene spremembe so v vladi še svetlobna leta oddaljeni od zastavljenega cilja. Paket, ki ga prosto po Boštjančiču čakajo še manjši tehnični popravki, je kvečjemu kozmetični poseg v slovenski davčni organizem.
Finančni minister sicer vztrajno napoveduje, da bodo nepremičnine del drugega paketa, ki bo predstavljen do konca leta. »Gre za občutljivo temo, ki potrebuje dovolj časa, dovolj intenzivne in kvalitetne strokovne debate. Nočemo, da nas prej medijsko linčajo zaradi nepreverjenih informacij,« utemeljuje počasno ukrepanje. Do konca leta naj bi skratka videli, kako resno vlada jemlje svoje zaveze iz koalicijske pogodbe, v kateri piše, da želijo »uvesti celovit sistem progresivne obdavčitve premoženja z namenom dolgoročnega financiranja socialnih in razvojnih politik države in lokalnih skupnosti«.
Z informacijami na področju nepremičnin se Golobovi sicer že ukvarjajo. V paketu je namreč tudi predlog novele, ki ukinja javnost podatka o ID nepremičnine. Zapiranje dostopa do podatkov s trga nepremičnin naj bi izboljšalo varovanje osebnih podatkov prodajalcev nepremičnin, pravijo v vladi. Ali bodo te skrivalnice izboljšale tudi javno zaupanje v premierjeve načrte na področju obdavčenja nepremičnin, bi bilo zgolj retorično vprašanje.
