Evropski trend porasta skrajne desnice se je v Avstriji nakazoval že leto dni, tako da ne gre za kakšno presenečenje volilne kampanje, na katero je konec avgusta sicer močno vplival teroristični napad sirskega prosilca za azil v nemškem Sölingenu in sledeča razprava v nemški politiki, do katere mere zaostriti azilno zakonodajo. Polet FPÖ se je začel že precej prej, predvsem zaradi nezadovoljstva z vladajočo politiko iz časov koronakrize. Ta je sledila letom političnih pretresov od afere Ibiza, ko so bili s prsti v marmeladi ulovljeni že takrat sovladajoči Svobodnjaki, kmalu zatem pa še Ljudska stranka z oglaševalsko afero Sebastiana Kurza, zaradi česar je razpadla turkizno-modra koalicija, po kateri se še danes kolca mnogim v Ljudski stranki kot eni izmed boljših vladnih kombinacij. Izguba zaupanja velikega dela volilnega telesa in razočaranje nad Ljudsko stranko in Zelenimi segata prav v obdobje velike zdravstvene negotovosti, ko je vladajoča koalicija uvedla obvezno cepljenje proti covidu. To je za več družbenih slojev predstavljalo točko preloma z vladajočimi, ki jih je FPÖ sicer že dlje časa črnila kot nesposobne, celotno politiko vključno s konkurenčnimi opozicijskimi strankami pa opisovala kot eno in isto.