Tradicija komisiji nalaga, da nagrado podeli osebam, ki imajo sposobnost in željo, da bi ljudem vlivali upanje za boljšo prihodnost. Donald Trump je še kot navaden državljan vsem svojim sogovornikom dal prepričljivo obljubo boljšega življenja v miru in sožitju. Kot predsednik je za mir in sožitje zahteval izpolnitev strogih etičnih zakonov, ki zagotavljajo konsenz, tudi ko se pogaja z nasprotniki miru. Komisija naj upošteva, da predsednika Trumpa podpiramo zaradi obljub miru in njegovih dosedanjih naporov za svetovni mir.
Njegova diplomacija temelji na načelih, da morajo svetovni voditelji upoštevati vrednote in načela, s katerimi se lahko poistoveti večji del prebivalcev tega sveta, in pri tem upošteva tako načrte velikih sil, ki si želijo miru, kot izoliranih posameznih marginalnih dejavnikov, ki v nasprotovanju miru ščitijo nekatere svoje partikularne interese. Donald Trump se za mir vedno zavzema na podlagi odločnega konsenza, ki nujno pripelje do učinkovite dokončne odločitve. Posebej bi izpostavili njegovo zavzemanje za svet brez atomskega orožja. Mirotvornost svoje politike je praktično dokazal s svojo zgodovinsko odločitvijo, da kot predsednik po desetletjih zloveščega molka začne kritičen tovariški dialog s predsednikom Republike Severne Koreje Kim Jong Unom. Svet si je za trenutek oddahnil pred grožnjo atomske vojne. Pogovori so dali bogate rezultate. Od njunega zgodovinskega srečanja, do katerega je prišlo v zelo napetih trenutkih, nikjer na svetu ni eksplodirala nobena atomska bomba. V celoti tega ne moremo pripisati njegovim naporom, vendar mu tudi najbolj škodoželjni tekmeci ne morejo očitati, da njegov mandat ni pomenil obljube novega začetka v mednarodnih odnosih. Zato komisijo in njenega predsednika Jorgena Watneja Frydnesa pozivamo, da podprejo njegova prizadevanja in cilje za mir na svetu.
Trump je leta 2020 s talibani podpisal mirovni sporazum, na katerem je temeljil načrt takojšnjega umika vojske ZDA in njenih evropskih zaveznikov iz države. »Združene države in zavezniki se odpovedujejo grožnji uporabe sile proti ozemeljski integriteti ali politični neodvisnosti Afganistana,« je obljubil Trump. Načrt je zelo malomarno in cinično izpeljal njegov naslednik, ki je z enakim preračunljivim hladom razgradil abrahamske sporazume za dosego trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Pa vendar je v Afganistanu po realizaciji Trumpove pobude nastopilo obdobje miru, v katerem sta ostali le še dve skrbi – pomanjkljivo delujoč šolski sistem in pregovorna zastarelost afganistanskih oblasti pri razumevanju ženske mode. V Afganistanu vlada Trumpov mir.
Komisiji predlagamo, da spozna, kako je Donald Trump že z zgodovinsko zmago na volitvah za svoj drugi mandat postavil temelje za zaustavitev vojne Ukrajincev proti Ruski federaciji. Tam evropske države s podporo reakcionarnih elementov v ameriški politiki s krvjo ruskih in ukrajinskih padlih vojakov bijejo posredniško vojno za nadvlado zahodnega vojaškega zavezništva nad mejami Ruske federacije. Brezglava politika Trumpovih naslednikov je s takšnim brezdušnim avanturizmom pripeljala svet na rob jedrske vojne. Donald Trump je že z najavo svoje kandidature omilil grožnje z uporabo najstrašnejšega orožja. Edini med zahodnimi voditelji je slišal obupane krike globalnega mirovnega gibanja, naj zaustavi pošiljke orožja režimu Volodimirja Zelenskega in vzpostavi prijateljski dialog s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom. Od Ukrajincev ne zahteva drugega, kot da se odpovedo nasilju, se sprijaznijo z odložitvijo članstva v Natu za naslednjih dvajset let, pošljejo v taborišča naciste na oblasti, denacificirajo nacistične enote svoje vojske in demilitarizirajo državo. Same razumne odločitve. Pred tem naj sprejmejo nov položaj na ozemljih, ki zgodovinsko pripadajo ruskemu narodu, in umaknejo ofenzivno orožje stran od že doseženih novih mednarodno priznanih meja. Ameriška vojaška pomoč bo ukinjena, evropska sredstva, namenjena oboroževanju, pa bodo preusmerjena v obnovo ruševin vojaškega divjanja.
Trump je svoje mirovne pobude na Bližnjem vzhodu poskušal uresničiti z mirovnim sporazumom pod pokroviteljstvom Savdske Arabije. Pravično rešitev so z napadom 7. oktobra onemogočili ostanki oboroženih palestinskih enot, kar je pripeljalo do tragedije obeh narodov. Tudi tukaj je predsednik med velikodušno podporo napadenemu ponudil rešitev. Tako kot v Ukrajini vojaško zasedena ozemlja prepušča vojski, ki jih je zasegla. Hkrati pa od izraelske države odločno zahteva, da nekdanja zasedena ozemlja administrativno uredi tako, da ne bodo več ogrožala svetovnega miru. Obama je dobil nagrado, preden je kaj naredil, naj jo Trump dobi za že izborjeni mir.
Z odličnim spoštovanjem ostajam Vaš zvest in predan.
Ervin Hladnik - Milharčič s sopodpisniki
