Če bi pogledali podrobneje, bi videli, da so bile višje temperature vezane na veter in oblačnost. Že v sredo je ponekod pihal jugozahodnik, ki je spihal hladni zrak, ki se je pred novim letom ob temperaturnem obratu zadrževal po nižinah. Kjer so nižine bolj odprte ali pa je pokrajina bolj hribovita in gričevnata, lahko veter hitreje spiha hladni zrak pri tleh, kjer pa so kotline in doline pred jugozahodnikom zaščitene s hribi, to traja dlje časa. Koroška je značilna pokrajina, ki leži v zatišju pred jugozahodnimi vetrovi. Kadar se tam po dolinah nabere hladni zrak, lahko jugozahodnik piha tudi več dni, pa se ne zgodi nič – kot da bi bili nekje v drugem svetu. Seveda morajo biti noči jasne, da se zrak sproti tudi ohlaja in se plast hladnega zraka pri tleh obnavlja, vzdržuje.