Otvoritev se bo začela ob 19. uri, obiskovalci pa si bodo na samostojni likovni razstavi Froula Park Uroša Weinbergerja lahko ogledali slike, o katerih so v Galeriji Bažato zapisali, da se na njih pojavljajo skoraj futuristični motivi, ki lahko delujejo zelo poznano, domačno, vendar pa jih lahko kulturna determiniranost hitro preobrazi v motive nečesa tujega in nevarnega. Skoraj meditativne krajine zaposlijo oko z nadrealističnimi drobci, ki jih je slikar postavil v estetsko zgodbo posameznega razstavljenega dela. Avtor sam je pojasnil, da se je skozi leta v ustvarjalnem procesu nabralo ogromno digitalnih kolažev, ki so nastali kot stranski produkt v procesu pripravljanja likovnih kompozicij na platnu. Ti odpadni kolaži so počasi polnili prostor v digitalnih datotekah in sprva je kazalo, da bodo tam tudi ostali. »Niso bili mišljeni, da bi jih kdaj predstavil javnosti, niti nisem razmišljal, da imajo neko vrednost. Kasneje, ko sem datoteke urejal, pa so se mi zazdeli zanimivi. Seveda, ogromno se jih je tudi izgubilo, a za tiste, ki so ostali, sem se odločil, da jih predstavim na digitalnih zaslonih. Vsak deluje kot artefakt sam zase in je vsebinsko povezan s slikami, a ima drugo estetiko. Skratka, inspiracija za to razstavo je bila, da naredim poudarek na tem. Hotel sem povezati digitalne kolaže s slikami in s tem vzpostaviti rdečo nit samega procesa prehajanja digitalnih podob na analogni nosilec,« je povedal Weinberger.
Optične iluzije samoniklih svetov
Vsa dela v svoji specifični barvni paleti izhajajo iz predhodno kreiranih in večkrat kolažiranih predlog. Slike same so torej rezultat stiliziranih digitalnih kolažev, izdelanih s pomočjo računalniškega programa, nato pa prenesenih v analogni, tuzemski atelje, kjer jim je slikarjeva spretna roka na platnu nadela končno podobo. Kolaži, ki so razstavljeni ob slikah, pa virtualne dimenzije ne zapustijo, temveč so v sklopu razstave tokrat prvič predstavljeni na ekranih.
Weinberger je povedal, da vsebinsko v razstavljenih delih bistvenih novosti sicer ni, se je pa v vizualnem aspektu bolj oprl na tako imenovani op art, ki ga že dolgo zanima. Gre za umetniški izraz iz sredine prejšnjega stoletja, ko so se začeli slikarji opirati na geometrijske oblike, barve in vzorce, da bi tako ustvarili učinke optičnih iluzij. Za takšne podobe se zdi, kot bi se premikale ali bile zabrisane. Weinberger je svoj op art ponekod še bolj izčistil, poudaril in postavil več novejših izhodišč za nadaljnje ustvarjanje. Ko je analiziral digitalne podobe, se mu je odprlo obzorje novih možnih smeri, po katerih lahko popelje svoje slikarstvo. »Določene digitalne podobe imajo značilnosti, ki domujejo v op artu, druge v vesoljskih krajinah z negativi in prežarčenimi ekrani, tretje pa v geometrijskih vzorcih kupol. To so tri izhodišča, ki sem si jih zastavil in konkretno izpostavil na novejših delih, kar mi bo pri prihodnjem ustvarjanju za orientacijo smeri, v katero se bom še bolj poglobil ali pa jo transmutiral v novo delo. Zame je pri tej razstavi najbolj zanimiva prav ta samoanaliza,« je dejal Uroš Weinberger.
Njegova razstava z naslovom Froula Park bo v Galeriji Bažato na ogled do 30. novembra.
