Zavedanje pomena kulture upada, kažejo podatki raziskave o manjšem številu kulturnih dogodkov in obisku v Sloveniji, ki še vedno ne dosega številk izpred epidemije, čeprav že prej ni bilo rožnato. Na odrih slovenskih kulturnih ustanov so v letu 2023 izvedli 24.154 prireditev. Ogledalo si jih je več kot 3,9 milijona obiskovalcev ali 12 odstotkov manj kot pred epidemijo. Tudi zato je bil letošnji cilj Tam-Tam inštituta opogumiti k raziskovanju kulture skozi vse leto in prijazno, a jasnim sporočilom spomniti na pozitiven vpliv kulture na družbo in posameznika.
Bogata slovenska kultura
»Tokratno delo žirije je imelo malodane značaj kulturnega dogodka, saj je skozi dela, katerih raznovrstnost je sovpadala z bogastvom slovenske kulture, preizpraševalo obstoječe poglede in odpiralo nove. Zato v imenu celotne žirije hvala vsem sodelujočim, da ste svoj čas in navdih prelili v več kot 365 del za spodbujanje k celoletnemu raziskovanju kulture, kar je eno najlepših možnih voščil za 8. februar,« je delo žirije opisal Peter Zabret, kreativni direktor v agenciji Internavti in predsednik ocenjevalne komisije v osrednji kategoriji Plaktivat. V žiriji so bili še Julija Somrak (DROM agency), David Fartek (ArnoldVuga), Nina Vrhovec (Multipraktik studio), Špela Drašlar (Saatchi&Saatchi), Aljaž Vesel (oblikovalski studio AA) in Tomaž Drozg iz Tam-Tama.
Po temeljitem premišljevanju in konstruktivni debati v Centru Rog so med trinajstimi finalisti izbrali zmagovalno delo z naslovom Kulturno leto avtorja Marka Pora. Ta je žirijo prepričal z izvirno vizijo in duhovitim pristopom: »Ne le eden, tokrat nas bodo kar štirje Prešerni vabili k raziskovanju slovenske kulture celo leto ne glede na dolžino dneva ali rokavov. Če kdo, potem so prav oni s svojo prešernostjo več kot usposobljeni, da z ulic spodbudijo k vstopu v notranjost naših kulturnih institucij, ki komaj čakajo, da vas sprejmejo in postrežejo z novimi pogledi,« je v utemeljitvi navedel Zabret.
Sveža kri tudi tokrat z dvema zmagovalcema
V kategoriji Sveža kri, namenjeni študentom, je dela ocenjevala komisija mednarodno uveljavljenih ustvarjalcev, ki ji je predsedoval oblikovalec Tomato Košir, v žiriji pa so bili še Sara Sešlar Naraks (DROM Agency), vizualna umetnica Lucija Rosc, Gašper Uršič (Ginetta) in Mina Fina (Grupa Ee). »Zmagovalne rešitve so popolnoma različne, a vse delujejo. Zaradi visoke idejne ravni, originalnosti, kakovostne realizacije, in najpomembneje, ustreznega nagovora zahtevne teme se je žirija odločila, da oba predloga nagradi z najvišjo nagrado,« je povzel Košir. Po njegovih besedah je Alica Muratović Romih žirijo prepričala s svojo originalnostjo, ki »bralca uspešno ujame in nasmeji, s humorjem pa ga angažira. Njena likovna realizacija hkrati uspešno izkorišča plakatni medij.« Serija del Kristine Žižek pa po mnenju žirije izstopa kot bistroumna in duhovita serija, ki lahko »tako prepričljivo deluje edino v kontekstu slovenske kulture. In ta pronicljivi uvid je njena glavna prednost. Kot je tudi njen nagovor brez žuganja s slabo vestjo,« še dodaja Košir. Poleg obeh zmagovalnih del je sicer žirija razglasila še petnajst finalistov.
Izbrani plakati 17. mednarodnega natečaja Plaktivat bodo v Ljubljani na ogled na dveh lokacijah, v Tam-Tamovi plakatni galeriji Figovec in plakatni galeriji BTC pred bivšim Kolosejem. Odprtje razstave bo v torek, 14. januarja, ob 16. uri pri Figovcu. Dogodek bosta zaznamovala druženje z oblikovalci ter podelitev plakete in megafona avtorju zmagovalnega plakata.
